Na nove prostore knjižnica namreč čaka že dve desetletji in, kot kaže, bo čakala še kar nekaj časa, medtem pa knjige in dokumente shranjuje na drugih lokacijah, za katere na leto plačuje kar 100 milijonov tolarjev.
V novi knjižnici bi združili tri: NUK, centralno tehnično in humanistično knjižnico. Za novogradnjo pa bi morala država naslednjih pet let letno nameniti kar 3 milijarde tolarjev.
Nekdanja poslanka ZLSD Silva Černugelj je povedala, da se da iz tujine dobiti namenske kredite in ravno zaradi tega je v preteklem mandatu skupina poslancev predlagala zakon za gradnjo NUKa.
Zapuščina se tudi v knjižničarstvu veča, tako ima NUK danes najetih 6500 kvadratnih metrov depojev, centralna tehnična knjižnica pa plačuje najemnino za vseh 3500 kvadratnih metrov na katerih deluje. Skupni stroški najema letno znesejo 270 milijonov tolarjev, 132 milijonov pa znesejo obratovalni stroški. Do leta 2010 bi tako stroški dosegli kar 10 milijard tolarjev.
Direktor NUKa Lenart Šetinc ob tem pravi: "Res je, da so stroški najema za začasne rešitve, tako naše knjižnice, kot drugih knjižnic, ki naj bi domovale v novi stavbi zelo visoki in v roku do leta 2025 bi lahko govorili o tem, da bodo stroški najema že večji kot bi bili stroški pravočasne izgradnje knjižnice."
Zanimivo pa je tudi, da vsi izračuni kažejo, da je skupno reševanje prostorskih težav knjižnic, čeprav bo potrebnih kar 37 tisoč kvadratnih metrov, še vedno cenejše, kot če bi gradili tri manjše.
