Bo Plečnikova zapuščina kmalu del Unescove dediščine?

Vlada je sprejela nominacijo stavbnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Ministrstvu za kulturo je naložila, da vodi aktivnosti in usklajuje postopke v zvezi s pripravami in predajo nominacijskega dosjeja, za katerega je Slovenija pristojna kot država pogodbenica konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Ministrstvu za zunanje zadeve je naložila, da nominacijo najkasneje do 31. januarja 2020 preda Unescovem centru za svetovno dediščino v Parizu.

Konec januarja 2018 je ministrstvo za kulturo v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in veleposlaništvom v Parizu oddalo na Center za svetovno dediščino posodobljen vpis na poskusni seznam. Rok za oddajo dosjeja je 31. januar, s čimer je nominacija uradno sprejeta in vključena v evalvacijski ciklus 2020-2021.

Odbor za svetovno dediščino bo nominacijo predvidoma prvič obravnaval na zasedanju julija 2021, možne odločitve pa so vpis, preložitev nominacije ali negativna odločitev, piše v vladnem gradivu.

Nominacija vključuje spomeniško območje z izbranimi stavbnimi in urbanističnimi ureditvami, ki je nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat Plečnikovega dela. Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki je danes znana kot Plečnikova Ljubljana.

Nominacijo sestavlja šest sklopov: vodna os mesta z nabrežji Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice, kopenska os z Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico in Kongresnim trgom s parkom Zvezda, ureditev arheološkega parka Rimski zid, Plečnikove Žale ter cerkvi v sv. Mihaela in sv. Frančiška Asiškega.

Vlada je ministrstvu za kulturo naložila, da vodi aktivnosti in usklajuje postopke v zvezi s pripravami in predajo nominacijskega dosjeja, za katerega je Slovenija pristojna kot država pogodbenica Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, so sporočili z urada vlade za informiranje.

Gre za samostojno nominacijo Slovenije, ki se je za tovrstni projekt odločila po soglasni usklajeni prekinitvi skupnega slovensko-češkega projekta. Slovenija in Češka sta se tako odločili po strokovnih konzultacijah z Mednarodnim združenjem za spomenika in spomeniška območja (ICOMOS) glede priprav najustreznejše, strokovno utemeljene nominacije, ki bi imela tudi največ možnosti za uspeh.