Člani komisije DZ za nadzor javnih financ na nujni seji razpravljajo o upravljanju z državnimi podjetji in političnem kadrovanju, pri čemer so se osredotočili na nedavni odhod uprave Petrola. Sejo so zaprli za javnost, da bi jim lahko nekdanja prva nadzornica Petrola Nada Drobne Popović pojasnila želene podrobnosti o razlogih za zamenjavo uprave.
Sklic seje so zahtevali v poslanski skupini NSi, kjer opozarjajo, da se v zadnjem času bolj intenzivno odpirajo vprašanja o načinu korporativnega upravljanja z državnimi podjetji in kadrovanja na podlagi političnih kriterijev, ki ga resna država po njihovem mnenju ne bi smela dopustiti.
"Če se v tej državi česa nismo naučili, je to korporativno upravljanje in kadrovanje v državnih podjetjih. Zdi se, da vlada kadruje po načelu 'važno, da je naš'," je poudaril Jernej Vrtovec (NSi). Ob tem je izpostavil predvsem nedavni predčasni odhod uprave Petrola v sestavi Tomaž Berločnik kot predsednik ter Rok Vodnik in Igor Stebernak kot člana, ki je uradno sporazumno odstopila, po neuradnih informacijah pa jo je nadzorni svet želel razrešiti.
Kot je poudaril Vrtovec, takšni dogodki kažejo na sila nenavadno in nelogično kadrovanje v državnih podjetjih. "Zakaj vladna politika menja tudi zelo uspešne posameznike, ki so pokazali jasne rezultate," se je vprašal ter od nove predsednice uprave Petrola in njegove nekdanje prve nadzornice Drobne Popovićeve zahteval podrobnejša pojasnila o razlogih za odhod uprave.
Ta je ponovila, da je bil razlog za sporazumno prenehanje mandata razhajanje med nadzornim svetom in upravo glede izvajanja strategije družbe, podrobnosti pa zaradi določb sporazuma med nadzornim svetom in upravo ni mogla pojasniti. Ob tem je poudarila, da nadzorni svet zagovarja razkritje podrobnosti, zato je tudi ponovno pozval nekdanjo upravo, da naj se sporazum v tem delu prekine.
Čeprav podrobnejša vsebina sporazuma predstavlja skrivnost, pa se je Drobne Popovićeva strinjala, da lahko podrobnosti članom komisije pojasni v primeru zaprtja seje za javnost, kar je predsednik komisije Anže Logar (SDS) nato tudi storil.
Na novinarsko vprašanje, ali so predstavljeni argumenti nadzornikov Petrola dovolj trdni za upravičeno razrešitev, je Logar po seji odgovoril, da bo argumente presojala skupščina Petrola. "Na podlagi tega bo lahko nato tudi politika ocenila prepričljivost razlogov," je dodal. Slovenski državni holding (SDH) namreč namerava do konca tedna sklicati skupščino Petrola, na kateri bi se delničarji seznanili s podrobnejšo informacijo glede zadeve.
Po Vrtovčevih besedah je bila seja zelo koristna, saj so ugotovili, da je s korporativnim upravljanjem v Sloveniji "nekaj zelo hudo narobe, kar se potrjuje tudi v primeru Petrola". "Lahko rečem, da na skupščini nihče ne bo kaj preveč presenečen," je dodal.
Da je bila današnja seja koristna, je dejal tudi Jože Lenart (LMŠ). "Kot finančnik lahko rečem, da sem z odgovori - sploh na zaprtem delu seje - zadovoljen. Se pa je dogajala dokaj neobičajna zadeva," je dejal. Nadzorni svet Petrola je po njegovem mnenju ravnal zelo odgovorno. Tudi sicer je korporativno upravljanje v slovenskih državnih podjetjih po njegovih ocenah načeloma na dovolj visoki ravni, kadar pa se pojavijo izjeme, morajo pristojni ukrepati, je poudaril.
Člani komisije so na seji potrdili vse štiri predlagane sklepe. Vladi bodo tako priporočili, naj prepreči vpliv kakršnihkoli političnih interesov na kadrovanje in odločanje pri upravljanju državnega premoženja. Vladi in SDH bodo priporočili tudi, da naj zagotovita čim hitrejše nadaljevanje privatizacijskih postopkov na način, da se za gospodarske družbe najde odgovorne lastnike.
Vladi in SDH so prav tako sklenili priporočiti, naj se na področju upravljanja z državnim premoženjem držita načel korporativnega upravljanja s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Komisiji za preprečevanje korupcije pa bodo priporočili, da naj preišče morebitna korupcijska tveganja v postopkih razrešitev ali imenovanj oseb v organe vodenja ali nadzora družb v državni lasti.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.