Lahko pretopel september prinese lanske poplave?

Kmalu bo minilo dva tedna, odkar smo vstopili v mesec september. Glede na izkušnje iz preteklih let, ko smo bili hladnejšim dnem priča že v drugi polovici avgusta, bi moralo že dišati po jeseni, a letos ni tako.

Poletje, ki je bilo kar za 2 stopinji Celzija toplejše od povprečja iz prejšnjih let, se očitno noče posloviti. Sončni dnevi s temperaturami okoli trideset stopinj se namreč nadaljujejo tudi ta teden. "Zaenkrat bo še vroče in toplo, morda kar prevroče za ta čas. Danes se bo namreč živo srebro dvignilo do 29, jutri pa zopet do 31 stopinj Celzija,“ nam je dejal dežurni prognostik na Agenciji za okolje RS Uroš Strajnar.

Več o vremenu ...

Temperature že 15. leto zapored nad dolgoletnim povprečjem

Nenavadno visoke temperature, za tretjino več sončnih dni ter vse pogostejše nevihte s točo so jasni pokazatelji, da se naše podnebje drastično spreminja. Kot ugotavljajo na Agenciji za okolje RS, je bila povprečna temperatura zraka v letošnjem poletju po vsej državi že 15. leto nad dolgoletnim povprečjem. Največ zaporednih nadpovprečno toplih poletij je bilo v Murski Soboti, kjer je to poletje že 27. zapored s temperaturo višjo od običajne. V Ljubljani tako toplega poletja niso beležili že 22 let.

Največji odklon temperature so vremenoslovci zabeležili v visokogorju, na Goriškem, Obali, Koroškem, večjem delu Štajerske ter na severu Prekmurja, kjer je odklon presegel dve, drugod pa eno stopinjo Celzija. Število toplih dni s temperaturo višjo od 25 stopinj Celzija se je po nižinah gibalo med 60 in 70, število vročih dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija pa okoli 20. Največ takih dni so sicer zabeležili v poletju 2003, ko je bilo število vročih dni po nižinah celo večje od 50.

Avgust toplejši za 3 stopinje Celzija

Avgusta je v večjem delu države odklon temperature od povprečja presegel 3 stopinje Celzija, zato pa je verjetno kriva obilica sonca. Največji presežek sonca so zabeležili v Ljubljanski kotlini, kjer je znašal nad 40 odstotkov, drugod nad 30 odstotkov, za nekaj manj pa je bilo povprečje preseženo tudi v gorah, Posočju, na Obali in na območju Celja.

Leto dni od katastrofe obilnejših padavin ni na vidiku

Vremenoslovske meritve, ki kažejo na drastične spremembe podnebja, pa niso edini pokazatelj. Se še spomnite, kako nas je na naše ravnanje z okoljem pred dobrim letom dni kruto opozorila narava sama? 17. septembra, natanko tri leta po katastrofalni ujmi v Železnikih, je ARSO za celotno Slovenijo razglasil rdeči hidrološki alarm oziroma najvišjo stopnjo opozorila. Večina rek in manjši vodotoki so krepko presegli svoje bregove ter državo spravili v kaotično stanje. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je 174 občin takrat utrpelo preko 220 miljonov evrov škode.

Verjetnosti poplav lanskega obsega so majhne, a so!

Zanimalo nas je, ali nas lahko obilne padavine presenetijo tudi to leto? "Danes je sicer napovedanih nekaj lokalnih neviht, večjega deževja pa ni na vidiku. Morda se bo vreme poslabšalo v začetku naslednjega tedna, a tega še ne moremo natančno napovedati,“ odgovarja Strajnar.

Ko smo o tem povprašali hidrologa Janeza Polajnarja, nam je ta odgovoril, da tega pojava tudi letošnjo jesen ne moremo izključiti. "Kot kaže, na obletnico lanskoletnih poplav tega pojava letos ne bo. Tako do sedaj kažejo napovedi padavin,“ pravi in dodaja, da je verjetnost, da se katastrofa ponovi, majhna, a obstaja. "Verjetnost za poplave v obsegu lanskih je sicer le 1- ali 2-odstotna, a ob tipu vremena, kot ga imamo sedaj, ko imamo toplo morje, segreto ozračje, se lahko ob prodoru hladnega zraka padavine okrepijo do te mere, da nastanejo poplave,“ pravi. Največje težave bi lahko po njegovem mnenju povzročale poplave hudourniškega tipa, saj pri tako pregretem ozračju pride do zelo intenzivnih padavin na majhnih območjih, kar sproži hudourniške izbruhe.

Bi bilo prav, da so ljudlje pripravljeni?

"Vsekakor. Slovenija je vodnata dežela in poplave imamo vsako leto. A ponavadi so to poplave na običajnih razlivnih območjih. Vsako leto imamo od 50 do 80 takšnih poplav. Vseeno se moramo zavedati, da so vremenski ekstremi vedno bolj siloviti, tudi po vsem svetu, zato lahko v bodoče silovite pojave pričakujemo tudi pri nas,“ je še zaključil Polajnar.