Kot je na današnji seji sklenil kolegij predsednika državnega zbora, se bo seja začela ob 10. uri, še pred tem pa naj bi se sestal matični odbor za notranjo politiko, ki naj bi pripravil besedilo odloka.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločbe sicer ocenilo, da je referendum nepotreben in navedlo, da gre pri tem za politično odločitev. Po mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe sicer možnosti, po kateri bi se referendumskemu odločanju izognili, praktično ni. Tako so tudi na današnjem kolegiju največ časa porabili prav za razpravo o tem, ali bi bili predlagatelji svojo zahtevo, glede na obrazložitev ustavnega sodišča, umakniti. Vodja poslanske skupine NSi Janez Drobnič je ob tem pojasnil, da razprava o možnih rešitvah ni smiselna, saj je bil čas za to v času priprave zakonskega besedila na vladi in kasneje med sprejemanjem v državnem zboru. France Cukjati (SDS) pa je dodal, da so v koaliciji Slovenija ves čas nasprotovali sprejemanju zakona po nujnem postopku, saj ta ni izpolnjeval poslovniških možnosti za odločanje po nujnem postopku. Ker je državni zbor zakon sprejemal po nujnem postopku, pa po Cukjatijevem mnenju ni bilo dovolj časa, da bi vse rešitve ustrezno pretehtali, zato je tudi prišlo do takšne odločitve ustavnega sodišča.
Kot je znano, je ustavno sodišče 24. decembra zavrglo zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Ugotovilo je namreč, da je državni zbor zamudil sedemdnevni rok, ki ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da so protiustavne posledice nastale že 16. oktobra, ko je pretekel rok za izvršitev odločbe ustavnega sodišča, ki jo je to izdalo 16. aprila. Z morebitno zavrnitvijo omenjenega zakona na naknadnem referendumu pa po mnenju ustavnega sodišča ne bo ugasnila dolžnost državnega zbora, da izvrši odločbo sodišča. Prav tako ne bo ugasnila niti dolžnost notranjega ministrstva, da takoj začne z izvrševanjem 8. točke odločbe ustavnega sodišča.
