Poslanci za skupino za ustavne spremembe glede referendumov

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je v imenu vlade, ki je predlagatelj sprememb, uvodoma pojasnila, da želijo dopolniti 90. člen ustave ter dodati novi 90.a člen. Kot bistveno spremembo je izpostavila odločanje o uveljavitvi zakona. Volivci bi torej odhajali na naknadne zakonodajne referendume in tako odločali o že sprejetih zakonih.

Sprememba bi po besedah ministrice prinesla tudi "bolj ustrezno določitev predlagateljev". Iz nabora predlagateljev bi odpadli poslanci državnega zbora in državni svetniki, saj bi, tako ministrica, v razpravi in zakonodajnem postopku že sodelovali.

Hkrati bi ohranili možnost, da se referendum razpiše na podlagi 40.000 zbranih podpisov volivcev. Novost bi bila uvedba spodnje meje udeležbe volivcev na referendumu, da bi ta imel pravne posledice. Predlagatelji so določili 25-odstotno udeležbo, da bi bil referendum veljaven. Ta prag so po ministričinih besedah določili, ker se odločitvam na referendumih prevečkrat očita vprašljiva legitimnost zaradi nizke udeležbe.

Novost bi bil tudi 90.a člen, s katerim bi omejili področja, o katerih bi se na referendumu lahko odločalo. Tako po predlogu vlade ne bi bilo mogoče razpisati referenduma za zakone, ki bi jih DZ sprejel zaradi varnosti in obrambe države, za zakone o ratifikacijah mednarodnih pogodb, zakone o davkih, carinah ter o izvajanju državnega proračuna, in pa za tiste zakone, katerih zavrnitev uveljavitve bi lahko pomenila kršitev človekovih pravic.

Opozicija kritizirala omejitve

Opozicija je imela največ kritik na račun uvedbe kvoruma pa tudi omejitev, za katere tematike bi se referendum sploh razpisoval. V SDS so opozorili na nesprejemljivost kvoruma. Po besedah poslanca SDS Franceta Cukjatija bi bilo to isto, kot če bi za izvolitev predsednika države potrebovali 50-odstotno udeležbo.

Njegov poslanski kolega Branko Grims ga je dopolnil, da je referendum izredno pomemben demokratični institut in učinkovito sredstvo omejevanja oblasti. Kot je menil, ima ljudstvo pravico odločati o čemer koli. Spomnil je, da so v SDS že ponudili rešitev za urejanje tega vprašanja, in sicer t. i. referendumski dan. Jakob Presečnik (SLS) je menil, da bi kvorum pomenil referendumsko nagovarjanje bolj v smeri udeležbe.

Ministrica jim je odgovorila, da "z banalnimi argumenti zavračajo legitimnost njihovega razmišljanja", koalicijski poslanci pa so večinoma opozarjali na sedajo preširoko možnost sklicevanja referenduma. Kot je Anton Anderlič (LDS) dejal v razpravi, "zagotovo ne moremo na referendum dati vprašanja, ali bomo davke pobirali ali ne".

Pavel Gantar (Zares) je dodal, da ljudje referendumov ne izpuščajo zato, da bi prepustili odločanje drugim, ampak ker so nekatere teme irelevantne. Tudi Bojan Kontič (SD) se strinja s spremembami, "hkrati pa ve, da jih ne bo".