Bo reforma najbolje plačanim prinesla 3000 evrov bruto več?

Gosta v oddaji 24UR ZVEČER sta bila ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik in predsednik Konfederacije sindikatov PERGAM Jakob Počivavšek.

Nov plačni sistem, ki ga ministrica sicer še ni predlagala, bi utegnil funkcionarjem v najvišjih plačnih razredih mesečno prinesti skoraj 3000 evrov bruto več plače. Ajanovič Hovnikova sicer to zanika, češ da kaj takega prvič sliši, a je pred dnevi sama napovedala predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem. Če preračunamo, to pomeni 3000-evrski dvig za najbolje plačane. 

"Govorila sem o tem, da razmišljamo o novi plačni lestvici, ki bi za osnovo vzela povprečno plačo v zasebnem sektorju in se začela s prvim plačnim razredom, ki bi bil okoli minimalne plače," je v večerni oddaji dejala ministrica, ki bo izhodišča za plačno reformo predstavila na koalicijskem vrhu prihodnji teden. 

Enotni plačni sistem, kot smo ga poslali doslej, je dokončno razpadel, vlada se s posameznimi sindikati pogovarja parcialno. Počivavšek je dejal, da obžaluje, da se je stvar zapletla, ampak ga ne preseneča. "Mi smo že tekom pogajanj opozarjali na tveganja, ki se bodo zgodila, v kolikor bo šlo za separatna pogajanja. Nekateri sindikati iz tega razloga dogovora niso podpisali. Dejstvo je, da se to danes dogaja. Namesto tega, kar je vlada obljubljala, da bo nesorazmerja rešila znotraj sistemskih sprememb plačnega sistema, se dogovarja s posameznimi skupinami, pri tem se izgovarja na dogovor, ki je bil sklenjen oktobra, a dejstvo je, da nekateri od teh dogovorov nimajo podlage v tem dogovoru."

Ajanovič Hovnikova je dejala, da jo tak odziv preseneča, češ da so v oktobru bili vse dogovorjeni, usklajevali so le zadnje besedilo dogovora. "To vključuje tako imenovano peto točko, v kateri se zavezujemo vsi skupaj, prvo vlada, nato sindikati, da bomo uresničili v preteklosti sklenjene sporazume. Tudi preteklih vlad ali predvsem preteklih vlad. Kajti to je jedro problema,"  je poudarila. Pojasnila je, da se je v preteklosti večkrat sprejemalo gnile kompromise, ki se jih nikoli ni dokončno uresničilo, kar je povzročilo izjemno nezadovoljstvo in nezaupanje v celoten javni sektor.

Zakaj pa poseben steber za zdravnike, sodnikom brez pogajanj 600 evrov več, pomočnicam štirje plačni razredi več? Ajanovič Hovnikova odgovarja, da so sodniki ustavna kategorija, vsem trem vejam oblasti (sodni, izvršni in zakonodajni) pa je skupna avtonomija. "Sodna veja oblasti je dala v ustavno presojo prav finančno avtonomijo, ker so sodniki finančno odvisni od veje oblasti, od katere ne bi smeli biti. Ugotovili smo, da je edino, kar nam preostane, da interventno ukrepamo do plačne reforme."

Počivavšek je dejal, da nima nič proti temu, da se plače določenim skupinam povečujejo in da so nekateri dogovorjeni dvigi, recimo pomočnicam vzgojiteljic, upravičeni. A dejstvo je, da nimajo podlage v preteklih sklenjenih dogovorih.  Situacij, kjer bi si zaposleni v javnem sektorju zaslužili višje plače, pa je še ogromno, je pojasnil. Denimo, veterinarski tehniki, računovodje ali kuharji. "Vlada gladko spregleda druge situacije, kjer si delavci zaslužijo višjo plačo, medtem ko se z določenimi skupinami dogovarja."

"Gre za demagogijo," je bila ostra Ajanovič Hovnikova. "Pomočnice vzgojiteljic imajo zakonsko podlago, zakon je bil v okviru prejšnje vlade sprejet." Vlada se je dogovorila za višje izhodišče tudi osnovnega delovnega mesta, ni zgolj uvrstila nazivov v višji plačni razred," je repliciral Počivavšek. "Gre za zavajanje," je dejala Ajanovič Hovnikova. "Danes so najbolj glasni sindikati, ki so zelo pomagali rušiti enotni plačni sistem."

Sindikati nimajo želje, da do plačne reforme pride, je še dodala Ajanovič Hovnikova. S seboj je prinesla graf, ki po njenih besedah dokazuje, da so nekatere poklicne skupine znotraj enotnega plačnega sistema profitirale precej bolj kot druge. Počivavšek je zatrdil, da imajo interes, da želijo, da pride do plačne reforme, vlado pa da so že novembra pozvali na pogajanja."Do danes vlada še ni prišla pred sindikate, imamo več deset predlogov, kako plačni sistem izboljšati, vendar se o tem ne moremo pogovarjati, ker vlada zavlačuje, medtem pa se z določenimi skupinami dogovarja."

Kdaj bi pa ta reforma lahko šla v zakonodajni postopek?

30. junij je rok, ki ga vlada lovi in h kateremu so se zavezali, je povedala Ajanovič Hovnikova. "Edina stvar, ki jo je do sedaj vlada obljubila in je ni izpolnila, je ta začetek pogajanj. Ker smo gledali, kakšne bodo na koncu dneva finančne zmogljivosti, s katerimi bomo lahko prišli pred sindikate in pričeli ta pogajanja."

Počivavšek je dejal, da pretekle izkušnje kažejo, da resna reforma plačnega sistema traja več let. Kakšni bodo predlogi in ali jih bo mogoče uskladiti v kratkem času, bomo še videli, je dodal.

Šef fiskalnega sveta pravi, da en odstotek višje plače pomenijo 50 milijonov več zadolževanja. Od kje denar?

 Ajanovič Hovnikova je dejala, da razpolagajo s 611 milijoni evrov, in vsi dogovori, ki so bili sklenjeni, so v okviru tega denarja. 

"V jesenskih pogajanjih smo imeli več predlogov, ki bi olajšali trenutno situacijo, da bi bile zadeve bolj pravične in javnofinančno racionalne. Vlada je vse predloge zelo lahkotno zavrnila, kako se bo pa ta zadeva končala, pa pustimo času čas," je zaključil Počivavšek.