Danes sprejeta deklaracija daje okvir smernicam za delovanje Slovenije na Zahodnem Balkanu, ki jih je vlada sprejela 8. julija. S pomočjo obeh dokumentov želi Slovenija v regiji ustvariti ugodno okolje za zastopanje slovenskih nacionalnih interesov in za slovensko gospodarstvo ter prispevati k trajni stabilnosti držav območja.
Deklaracija med drugim ugotavlja, da je Balkan prednostna regija za Slovenijo in poudarja, da Slovenija podpira približevanje držav tega območja evroatlantskim povezavam. Slovenija se v deklaraciji zavzema za krepitev sodelovanja na vseh področjih z vsemi sosednjimi državami, vsemi državami Zahodnega Balkana in za sodelovanje v regiji.
Predstavniki poslanskih skupin so se na današnji razpravi pred glasovanjem v predstavitvi stališč strinjali, da Slovenija potrebuje aktivnejšo vlogo na Zahodnem Balkanu in da z deklaracijo in smernicami zamuja več let. Poslanci iz vrst koalicije so pri tem izpostavljali, da je dobro, da se je za aktivnejšo vlogo v regiji odločila vsaj sedanja vlada.
Najbolj kritična sta bila Miro Petek v imenu SDS in predsednik SNS Zmago Jelinčič. Prvi je dejal, da imajo v SDS občutek, da je bila ta deklaracija za vlado "nujno zlo", da bi "semafor po nekaj mesecih znova zasvetil zeleno". Drugi pa je dokument označil za "zmazek, ki nima ne repa ne glave," ter "blebetanje brez osnove".
V obrazložitvi glasu neposredno pred glasovanjem je Petek napovedal, da poslanska skupina SDS ne bo glasovala ne za ne proti, ker meni, da je deklaracija "preveč luknjičava in pomanjkljiva". Tudi Jelinčič je ponovil, da SNS ne bo glasovala ne za ne proti. Kot je pojasnil, "gre za skrpucalo brez repa in glave" in v SNS si nočejo "mazati rok" z izdelki na škodo Slovenije.
Janja Klasinc (SD) pa je dejala, da bo njena poslanska skupina deklaracijo podprla, ker se je Slovenija v zadnjih 20 letih oddaljevala od Zahodnega Balkana, zdaj pa so se stvari spremenile.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.