Bo severni pol poleti kmalu povsem brez ledu?

Površina morskega ledu v Arktičnem oceanu ima izrazito sezonsko nihanje. Največji obseg led običajno doseže v prvi polovici marca, najmanjšega okoli 15. septembra. Ob maksimumu površina preseže petnajst milijonov kvadratnih kilometrov in je na ta način precej večja od celotne Evrope, ki meri dobrih deset milijonov kvadratnih kilometrov. V običajnih razmerah je površina ledu v sredini septembra okoli šest milijonov kvadratnih kilometrov, letos pa je ledu precej manj. Trenutna površina znaša dobrih 3,7 milijona kvadratnih kilometrov in bo druga najmanjša od začetka meritev, takoj za letom 2012, ko je bilo stanje tam zgoraj še nekoliko slabše. Letos je rekordno malo ledu na ruski strani, tam je led pobralo vse do 85 ° geografske širine, kar je res izjemno. Zanimivo precej normalne razmere vztrajajo na kanadski in grenlandski, tukaj je ledu le malce manj kot običajno.

Severnomorska pot prosta, Amundsenova ne

Že kakšen mesec dni je morje ob sibirski obali povsem brez ledu. Ob tej obali poteka t. i. Severnomorska pot, ki prek Arktičnega oceana in Beringovega preliva povezuje Evropo s Tihim oceanom. Če ob sibirski obali ni ledu, lahko po Severnomorski poti plujejo ladje, ki niso prilagojene za plovbo med ledenimi gorami. Močno skrajšana pot po morju med Vzhodno Azijo in Evropo je zelo pomembna predvsem iz ekonomskega vidika, seveda pa je tovor na ta način tudi precej hitreje na cilju. Na drugi strani Arktičnega ocena, ob obali Grenlandije, Kanade in Aljaske, pa poteka Amundsenova pot, ki je še deloma prekrita z ledom in se letos najverjetneje ne bo povsem odprla.

Pozitivna povratna zanka

Hitro segrevanje arktičnih predelov bo najverjetneje povzročilo, da bomo kmalu priča poletjem, ki bodo popolnoma brez ledu. Po zadnjih napovedih bi se lahko to zgodilo že v roku dveh desetletij, saj se arktična območja v povprečju segrevajo več kot dvakrat hitreje kot preostali del sveta. Za tako hitro padanje krivulje morskega ledu je v veliki meri odgovorna tudi t. i. 'pozitivna povratna zanka'. Arktični led in sneg namreč odbijeta večino svetlobe od sonca, na ta način se led in morje pod njim grejeta počasi. Povsem drugače je, ko se led stali in imamo veliko vodne površine. Morje je 'temnejše', kot sta led in sneg, in zato vpije več svetlobe od sonca. Segrevanje se tako pospeši in toplejše morje pomeni tudi počasnejše zamrzovanje v jeseni. Torej – več kot je odprtega morja, več toplote se nabira v Arktičnem oceanu, hitrejše je taljenje spomladi in poleti, počasnejše zamrzovanje v jeseni in pozimi.