V primeru, da socialnim partnerjem tudi tokrat ne bi uspelo skleniti kompromisa, bodo na pristojnih organih preverili svoje pogajalske pozicije.
Stališča predstavnikov vlade, delodajalcev in sindikatov glede načina usklajevanja plač z življenjskimi stroški se namreč še vedno močno razlikujejo, saj ima vsaka stran za svoje predloge tudi trdne argumente. Sindikati predvsem zaradi letošnje visoke inflacije vztrajajo pri 100-odstotni eskalaciji plač, delodajalci, ki so ob začetku pogajanj predlagali 85-odstotno eskalacijo, pa pristajajo na bistveno nižje usklajevanje. Pogajalci so sicer na zadnjih pogajanjih razpravljali o kompromisnem modelu ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega, ki sledi že usklajenim štirim temeljnim ciljem sporazuma in pokaterem bi 100-odstotno eskalacijo dosegli postopno, in sicer v dveh letih.

Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije so od vlade zahtevali, da do danes pripravi izračune, ali ministrov predlog res sledi temeljnim ciljem sporazuma v smislu, da takšna uskladitev ne bi presegla inflacije in rasti bruto domačega proizvoda. Po zborničnih ocenah bi namreč omenjeni predlog povzročil do 1,6 odstotka hitrejšo rast plač od bruto domačega proizvoda.
Odprto pa ostaja še eno pomembno vprašanje, in sicer, ali eskalirati samo izhodiščne plače po tarifnih razredih, ki jih določajo panožne kolektivne pogodbe, ali pa tudi izhodiščne plače, ki so določene v plačilnih razredih v podjetjih. Kot je poudaril predsednik konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Dušan Rebolj, bo sindikalna stran vztrajala, da se eskalirajo tako ene kot druge.
Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov so pogajanja o predlogu socialnega sporazuma za obdobje 2002-2004 začeli 25. februarja. S sporazumom, ki opredeljuje naloge, ukrepe in aktivnosti na najpomembnejših področjih njihovega delovanja, želijo socialni partnerji doseči uravnotežen socialno-ekonomski razvoj, področja, ki so v pristojnosti socialnega partnerstva, pa so gospodarski razvoj, socialna varnost in pravna varnost.