Bo Slovenija do leta 2030 'zelena država' v vseh pogledih?

Okoljski pritiski so iz leta v leto večji zaradi nadpovprečne rasti cestnega motornega prometa, ki v Sloveniji prispeva skoraj tretjino emisij toplogrednih plinov. Da bi dosegli potrebno zmanjšanje teh izpustov toplogrednih plinov in posledičnega onesnaževanja okolja, bo nujna potrebna preusmeritev v koncepte trajnostne mobilnosti.

Vlada je v Strategiji o alternativnih gorivih v prometnem sektorju zapisala, da v Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Takšna vizija v ospredje seveda postavlja električna in hibridna vozila, po izčrpni analizi pa so na Ministrstvu za infrastrukturo ugotovili, da bodo zahteve na področju okolja izpolnjene le, če se v naslednjih dvanajstih letih uvede vsaj 200.000 vozil na električni pogon. Tako bo potrebno tudi zadostno število polnilnih mest, ki jih je trenutno v državi le okoli 300.

Vodilne stranke po javnomnenjskih raziskavah Mediane smo povprašali, kakšni bodo njihovi konkretni ukrepi za znižanje toplogrednih plinov, kot veleva evropska direktiva.

SDS

Janševa SDS, ki bi jo po zadnjih meritvah obkrožilo skoraj 15 odstotkov vprašanih (14,9 %), je že na začetku izpostavila, da nas do leta 2030 loči še 12 let.

"Pri strategiji, ki jo je vlada sprejela po vzoru Francije in Nemčije, gre za tipično sledenje glavnim evropskim trendom. Končne odločitve vseh držav s podobno strategijo temeljijo na predpostavki razvoja baterij z daljšo življenjsko dobo in boljšo nazivno kapaciteto glede na težo. Električni avtomobili so v središču pozornosti, ko gre za razvoj. Pri tej strategiji ne gre samo za vprašanje toplogrednih plinov, ampak tudi za zmanjševanje odvisnosti od arabskih držav in drugih neevropskih proizvajalk naftnih derivatov. Druga alternativa so plinski agregati, ki že zdaj v kombinaciji s klasičnim pogonom predstavljajo izbirno možnost," odgovarjajo v SDS, ob tem pa poudarjajo, da je tudi pri plinu EU v veliki meri odvisna od uvoza in s tem od Rusije.

O konkretnih ukrepih pa:

"Naši ukrepi bodo podpirali sodobno industrijo brez produkcije toplogrednih plinov. Prav tako bomo prilagodili davčne obremenitve glede na stopnjo onesnaževanja". 

LMŠ

V stranki Marjana Šarca poudarjajo, da je treba evropsko direktivo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov upoštevati, sami pa bodo na tem področju predlagali naslednje ukrepe:

- sprejetje zakona, s katerim bi preprečili uvoz starih vozil na dizelski pogon,

- omejitev vožnje neekoloških tovornjakov in višja cestnina za avtoceste,

- ugodnosti za uporabnike avtomobilov z alternativnimi viri energije v obliki cenejšega plačevanja cestnine za avtoceste, parkiranja v mestnih središčih itd.,

- načrt gradnje in prenovo kolesarske infrastrukture,

- celovito modernizacijo železniške infrastrukture.

SD

Stranka, ki že nekaj časa beleži stalno podporo na tretjem mestu, izpostavlja, da že skoraj dve tretjini proizvedene elektrike v državi temelji na nizkoogljičnih virih, in sicer na jedrski in hidroenergiji. Slovenija ima pomembne potenciale v biomasi, geotermalni energiji, sončni energiji in delno tudi v energiji vetra, ni pa bilo odkritih večjih količin nafte, pa tudi izkoriščanje naravnega plina je na razmeroma nizki ravni, izpostavljajo v SD.

V razvoju sektorja oskrbe za električno energijo vidijo velik potencial za gospodarski preboj Slovenije, saj ne le da to prebivalstvu in gospodarstvu zagotavlja trajnostne in konkurenčne energetske storitve, temveč tudi spada med dejavnosti z najvišjo dodano vrednostjo.

Navedli so tudi načrtovane konkretne ukrepe, ki bi jih sprejeli na tem področju:

- povečanje prilagodljivosti in jakosti elektroenergetskega omrežja,

- pokritje države s prenosnim omrežjem zemeljskega plina,

- izgraditev zadostnih potreb plinskih zmogljivosti,

- izgraditev odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke,

- povečanje robustnosti elektrodistribucijskega omrežja za večjo kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo.

Levica

Levica, ki je po zadnjih meritvah prepričala enako število volivcev kot SMC (4,5 %), bi emisije toplogrednih plinov v sektorju prometa zniževala zlasti s preusmeritvijo tovornega prometa s cest na železnice. Za to bo potrebno vlaganje v železniško infrastrukturo, pa tudi povišanje cestnin za težke tovornjake.

Na področju energetike pa Levica poudarja prizadevanje za izdelavo vetrnih kart na ravni države in določitev območij za izgradnjo vetrnih parkov ter popis zapuščenih vodnih objektov (mlini, žage) in njihovo obnovo z namestitvijo majhnih hidroelektrarn. Želijo izvesti tudi ukrepe, ki bi omilili vpliv velikih hidroelektrarn na okolje.

SMC

Da bi promet čim manj obremenjeval okolje, je seveda treba spodbujati trajnostno prometno politiko. To pomeni povečanje konkurenčnosti javnega prometa in kolesarskega prometa, hkrati pa skrbeti, da bo tisti del mobilnosti, ki bo še vedno potekal z osebnimi avtomobili, čim manj obremenjeval okolje. 
Za to v SMC izpostavljajo, da bo pri tem ključen prispevek avtomobilske industrije. Potrebne bodo izboljšave na področju elektro mobilnosti, uporabi vodika in gorivnih celic ter izboljšave pri uporabi klasičnih motorjev. V Stranki modernega centra na poti do zelene mobilnosti torej poudarjajo tehnološke preboje. 
Kot ukrepe povzemajo tiste, ki so predvideni že v strategiji – finančne spodbude za nakup vozil na električni pogon in za priključne hibride, oprostitve plačila določenih dajatev za vozila na električni pogon, brezplačna parkiranja ipd. 

DeSUS

Erjavčev DeSUS, ki zaključuje šesterico najresnejših kandidatov za vstop v parlament s 3,9 odstotka, bi se zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov (in drugih škodljivih snovi) v okolje lotil predvsem z energetsko sanacijo obstoječih stavb in gradnjo energetsko učinkovitih novogradenj. Kot učinkoviti so se izkazali ukrepi za zamenjavo starih kurilnih naprav, zato bi s tem tudi nadaljevali.

NSi

V Novi Sloveniji, ki ji je podpora v maju s 3,5 padla na 3,3 odstotka, poudarjajo, da je Slovenija že zdaj dolžna doseči nekatere cilje iz evropske direktive o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije (OVE). V končni uporabi energije naj bi OVE dosegali najmanj četrtinski delež v končni bruto uporabi energije.

Konkretni ukrep, ki bi ga v NSi sprejeli, da bi to dosegli, so davčne olajšave za uvajanje vozil, ki znižujejo rabo fosilnih goriv, predvsem pa za tista vozila, ki uporabljajo alternativne pogonske vire.

Stranka Alenke Bratušek (SAB)

Zanimivo je, da v stranki naše nekdanje mandatarke izpostavljajo predvsem decentralizacijo kot ključno pri zmanjševanju onesnaževanja okolja. Decentralizacija po njihovih besedah zmanjša potrebo po prevozih na delo in s tem količino izpustov ter hrupa. Pri tem je treba omeniti, da so pri vprašanju o tretji razvojni osi, ki bi pomembno pripomogla k decentralizaciji, saj bi se koroška regija z dobrimi cestnimi povezavami lahko močno gospodarsko okrepila, odgovorili le z: "Začetek gradnje 3. razvojne osi je med našimi prioritetami."

Pripraviti nameravajo energetski koncept, v katerem bodo osnova obnovljivi viri energije.

"Poleg tega bomo čistejše okolje dosegli s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, s povečanjem proračunskih sredstev za znanost in raziskovalno dejavnost, z uvedbo vsaj občasnega dela na domu zaposlenih v javni upravi, ko je to mogoče in s posodobitvijo prometnih (železniških) povezav v državi," še načrtujejo v Stranki Alenke Bratušek.