Skupni odbor DZ podprl predlog spremembe zakona o vladi

Poslanec SDS Andrej Kosi je v obrazložitvi predlagatelja zakona poudaril, da je treba vzpostaviti učinkovito strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Slovenija mora biti namreč država, "ki bo svojim državljankam in državljanom nudila kakovostne storitve".

Meni, da se bo vlada skladno s predlogom, ki predvideva manj resorjev, lažje odzivala na izzive. Povedal je, da so v naziv enega od resorjev vključili demografsko politiko, saj gre za eno najbolj pomembnih vprašanj. Kosi je sicer dodal, da je treba vlado "vzpostaviti čim prej glede na izzive, ki so pred nami", torej gospodarsko in energetsko krizo.

Poslanka Levice in Vesne Nataša Sukič, kjer sicer ne nasprotujejo zmanjšanju števila resorjev, je poudarila, da ideja o zmanjšanju številu ministrstev ne pomeni nujno bolj racionalne in vitkejše države, ampak je treba biti pozoren na njihovo vsebino.

Še posebej problematična je po njihovem mnenju združitev resorja za gospodarstvo in resorja za delo. "Predlog, ki ga imamo, je videti kot projekt razgradnje socialne države in žal podrejanja javnega interesa interesom kapitala," je poudarila poslanka.

Tudi zato so v poslanski skupini Levica in Vesna predlagali dopolnilo k predlogu, v katerem bi ohranili ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za gospodarstvo in šport, kar so člani odbora zavrnili.

Poslanka NSi, SLS, Fokus Iva Dimic je predlog spremembe zakona podprla. Meni, da sta trg dela in gospodarska politika močno povezana. Če bi jih še naprej vodili na dveh resorjih, po njenih besedah ne bi uredili priseljevanja delovne sile, poklicnega izobraževanja, zaposlovanja, pa tudi regionalnega razvoja.

Tudi Demokrati Anžeta Logarja predlog podpirajo, saj verjamejo v vitko državo. Poslanka Barbara Levstik Šega je dejala, da pravice delavcev niso odvisne od organizacijske sheme vlade, ampak od zakonodaje in politične volje. "Združevanje je lahko celo prednost," je ocenila. Socialna politika in delo morata namreč po njenih besedah sodelovati.

Kosi, ki je danes vztrajal, da SDS ne sestavlja vlade, je v repliki Sukič poudaril, da z združitvijo resorjev ne ukinjajo delavskih pravic in sindikatov. Povedal je, da gre za področji, ki sta povezani.

Več zadržkov do predloga spremembe zakona so imeli v Svobodi, kjer predlogu danes niso nasprotovali, saj ima po njihovem mnenju bodoča koalicija pravico, da oblikuje ministrstva tako, kot meni, da bodo najbolje funkcionirala.

Poslanko Svobode Tamaro Kozlovič je med drugim zmotila združitev ministrstva za javno upravo in ministrstva za notranje zadeve. Kot je dejala, "gre za konflikt dveh institucionalnih kultur, torej varnostno represivnega dela in na drugi strani javne uprave, ki bi morala delati, pojasnjevati, pomagati ljudem in slediti logiki storitev". Kozlovič ima tudi pomisleke pri združitvi ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kar je podkrepila tudi z mnenjem koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije.

Kritična je bila tudi do predlaganega ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, ki da se bo ukvarjala "s pogumnejšo družinsko politiko". Pri tem jo skrbi, da se želi s tem spodkopavati pravice žensk. To je Kosi sicer zavrnil, češ da žensk ne podijo k štedilniku.

Poslanka Resnice Katja Kokot pa je ocenila, da bi država lahko z manj resorji prihranila več milijonov evrov na leto. To je še posebno pomembno, saj se država zadolžuje. "Kdo to plača? Ljudje to plačajo, z davki in prispevki, ki se jim nekontrolirano dvigujejo," je poudarila poslanka.

Na odboru se je sicer večkrat vnela burna razprava. Poslanci SDS so vladi, ki opravlja tekoče posle, očitali vrsto napak, med drugim kršitev socialnega dialoga, spodletelo reformo dolgotrajne oskrbe in nespoštovanje zakonodaje. Več poslancev je v razpravi na račun kolegov izreklo različne zbadljivke.

Levica in Vesna sta vložili tudi dopolnilo za ohranitev ministrstva za solidarno prihodnost, kar so člani odbora prav tako zavrnili.

Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića je sicer na današnji seji najprej odločil, da bo DZ predlog spremembe zakona o vladi obravnaval po skrajšanem postopku. Obravnaval ga bo na izredni seji v sredo.

Poslanci SDS želijo s predlogom spremembe skrčiti število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Poleg tega pa bi ohranili tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Predsednik SDS Janez Janša je v petek napovedal, da če bo predlog sprejet, bo SDS vsem strankam, ki ga bodo podprle, poslala izhodišča za pogajanja za koalicijsko pogodbo, na podlagi katere bi sestavili novo vlado. Ob tem pa je poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. 

Kolegij predsednika DZ se je danes dogovoril tudi, da na sredino izredno sejo DZ uvrstijo tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga vložile stranke t. i. tretjega političnega stebra. V njem predlagajo več ukrepov za prihajajočo krizo, med njimi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, davkov, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.

V drugem krogu imajo mandatarskega kandidata poleg predsednice republike možnost predlagati tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

Drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja bo stekel 6. maja, to je dan po seznanitvi DZ z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata ne bo predlagala.

Kolegij je namreč danes odločil, da bo izredna seja DZ s seznanitvijo z omenjenim obvestilom predsednice republike v torek, 5. maja. 

V skladu z ustavo in poslovnikom DZ bo tako začel teči 14-dnevni rok za drugi krog, v katerem lahko svojega kandidata za predsednika vlade poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Ta rok prične teči naslednji dan po seznanitvi DZ, je navedeno na spletnih straneh DZ.

Volitve o kandidatu ali kandidatih za predsednika vlade v drugem krogu se po poslovniku DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za predložitev kandidatur. Glede na datum sklicane seje bo glasovanje o mandatarju možno po 22. maju.

Če je v drugem krogu vloženih več predlogov kandidatur, se glasuje o vsakem kandidatu posebej, najprej pa o kandidatu, ki ga je predlagala predsednica republike. Če ta ni izvoljen, se glasuje o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov. Če ni izvoljen noben kandidat, lahko DZ sklene, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade, in sicer najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po sprejemu tega sklepa.

Predsednica republike je namreč v soboto na novinarski konferenci sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, saj da se večinska podpora v pogovorih, ki jih je vodila s poslanskimi skupinami, ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.

Kot je Stevanović pojasnil v izjavi za medije po seji kolegija predsednika DZ, je bila tudi dosedanja praksa takšna, da se je DZ z obvestilom seznanil v roku sedmih dni. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je namreč na seji kolegija vprašala, zakaj se DZ z obvestilom predsednice republike ne seznani že na sredini izredni seji.

"To samo kaže na to, da sem pravičen do vseh," je po kolegiju glede predloga SDS ocenil Stevanović. Pojasnil je, da je do odločitve predsednice republike prišlo konec tedna in da je bil v ponedeljek še praznik, njenega dopisa pa pred današnjo sejo kolegija še ni uspel videti. Zato "smo se pač odločili, da bomo to malo prestavili, saj ne spremeni ničesar", je dodal.

Kot je še dejal Stevanović, potezo predsednice republike, da v prvem krogu ne bo predlagala nikogar, popolnoma razume. "Spoštujem njeno voljo, ona ima razloge za to, ampak v tem ne vidim nobenega problema pri nadaljnjem sestavljanju vlade," je dejal.

V sporočilu za javnost je Stevanović dodal še, da je postopek iskanja mandatarja del demokratičnih procesov, ki imajo jasno določena pravila in časovnice. "V Resnici ostajamo osredotočeni na delo v DZ in na vsebine, ki so pomembne za državljanke in državljane. Naš cilj je konstruktivno sodelovanje ter prispevanje k stabilnemu in učinkovitemu delovanju parlamenta, ne glede na potek mandatarskih postopkov," je pojasnil.

Janša je v petek poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Je pa iz dosedanjih glasovanj bolj ali manj jasno, da se na desnem polu oblikuje koalicija strank SDS, Demokrati, trojček NSi, SLS, Fokus in Resnica. Slednja bi sicer lahko Janšo za predsednika vlade, če bo do glasovanja prišlo, podprla kot zunajvladna partnerica.

Predsednika DZ Stevanovića medtem danes čaka tudi prva mednarodna obveznost. Dopoldne bo namreč na pogovoru sprejel predsednika parlamenta Severne Makedonije Afrima Gashija.