Bo Slovenija dobila največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi?

Še preden bodo ugasnili dimniki Termoelektrarne Šoštanj, bi ob premogu šaleško energetiko začelo poganjati tudi sonce. Na umetnem jezeru, ki je nastalo prav zaradi rudarjenja, bi zaplavala prva sončna elektrarna na vodi v državi.

Predvidena moč elektrarne je 140 megavatov, kar bi letno ustvarilo okrog 140 gigavatnih ur električne energije, to je dovolj, da bi pokrili porabo 35.000 gospodinjstev.

"Gre za objekt povezanih sončnih panelov, ki so postavljeni na otoke, ki plavajo na vodi, s kabli so povezani z obalo in kasneje v omrežje," projekt opisuje izvršni direktor investicij HSE Miha Pečovnik.

Družmirsko jezero je veliko približno 130 hektarjev, sončna elektrarna bi zavzela približno 50 odstotkov te površine. Poseg v okolje torej ne bi bil zanemarljiv, a bi izgradnja elektrarne jezeru - po katerem lahko trenutno plavajo zgolj labodi - lahko prinesla več koristi kot škode.

"Kot omilitveni ukrepi so kolesarske poti, peš poti, objekti, ki imajo dvojno rabo, razgledni stolpi. Infrastruktura, ki jo potrebujemo za naš nadzor in tudi za turizem," še pojasnjuje Pečovnik.

In če je plavanje v jezeru trenutno prepovedano, nov DPN predvideva tudi vzpostavitev kopaliških con. "Pričakujem, da če bo projekt sprejemljiv za okolje in večkrat sem že povedal, če bodo občani imeli izrazite koristi od tega projekta, potem bo projekt tudi sprejemljiv za občino Šoštanj," o projektu pravi župan Šoštanja Boris Goličnik.

Na HSE so ob razgrnitvi projekta prejeli kar 64 vprašanj, izvesti pa bodo morali 70 omilitvenih ukrepov.

"Dejstvo pa je, da je energetska lokacija v naši občini, da smo s tem bili navajeni živeti in bomo tudi v prihodnje, če bodo ta razmerja dogovorjena in usklajena," ocenjuje Goličnik.

Na HSE upajo, da bi plavajoča elektrarna postala primer dobre prakse umeščanja energetskih objektov v prostor. "V Sloveniji se soočamo s tem problemom, da kamorkoli pridemo v lokalno okolje, je vedno nekdo proti, in potem posameznikom se pridružijo še nevladne organizacije," na izzive opozarja generalni direktor HSE Tomaž Štokelj.

Samopovedno je tudi dejstvo, da slovenske energetske družbe bistveno več investirajo po Balkanu kot doma. A razkorak med porabo in proizvodnjo električne energije se bo v prihodnje le še večal, opozarja Štokelj, nove proizvodne enote bodo nujne. "Vse večkrat zasledimo dilemo, kaj graditi, ali nuklearke ali sonce ali hidro. Jaz pravim, da vse, da vse to rabimo."

In kako do učinkovitega prehoda, bo tekla tudi beseda na konferenci Platforma o energetiki. Poleg prvega moža HSE bodo na njej med drugim prisotni tudi šef Elesa Aleksander Mervar, direktorica Gena Nada Drobne Popovič, direktorica Agencije za energijo Duška Godina. Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani Platforma.si, kjer so na voljo tudi vstopnice.