Bo Slovenija naslednje leto obdavčila digitalne gigante?

Izmikanje plačevanju davkov Evropejce in Slovence vsako leto stane milijarde evrov. Ena največjih težav so t. i. digitalna podjetja, ki zaradi narave svojih storitev dobičke v državah, kjer jih ustvarjajo, prikrivajo, prikažejo pa jih v davčnih oazah. Da bi pravično obdavčili digitalne gigante, kot so Google, Amazon, Facebook in Apple, je Evropska komisija (EK) v začetku lanskega leta pripravila predlog davka na digitalne storitve (DDS), ki pa je bil zaradi nasprotovanja nekaterih držav zavrnjen.

Danes pa je Odbor za finance na predlog Levice z 11 glasovi za in enim glasom proti sprejel sklep, v katerem vladi predlaga, naj do aprila 2020 v obravnavo DZ posreduje predlog zakona, po katerem se bo v Sloveniji s septembrom 2020 uveljavil davek na digitalne storitve.

"Na seji Odbora za finance smo pokazali na zastarelo in neustrezno davčno zakonodajo, ki omogoča številne nepravične prakse digitalnih gigantov, ki poslujejo tudi na slovenskih tleh. S tem predstavljajo nelojalno konkurenco domačim podjetjem, državni proračun pa prikrajšajo za milijone evrov," so sporočili iz Levice. Dosegli smo, da bo Slovenija po zgledu Francije, Avstrije, Nemčije, Španije, Poljske in Velike Britanije, davek na digitalne storitve uvedla sama, so dodali.

"Danes smo dosegli pomemben korak k obdavčitvi digitalnih multinacionalk, ki dobičke skrivajo v davčnih oazah. Naslednje leto bo konec skrivanja milijonov evrov dobičkov, ki jih digitalni giganti, zaslužijo v Sloveniji, ki trenutno tu ne plačajo nobenega davka, niti DDV," je ob tem povedal Luka Mesec.

Rekordno visoki dobički, rekordno nizki davki

Številne študije so pokazale, da so digitalni giganti, kot so Apple, Google, Amazon in Facebook, ki se po dohodkih in tržni vrednosti umeščajo na sam vrh največjih in najbolj dobičkonosnih podjetij na svetu, hkrati absolutni prvaki v neplačevanju davkov. Apple je po oceni raziskave iz leta 2018 v EU v obdobju 2015-2017, plačal zgolj 0,7 odstotka davka na dobiček. Delež davkov v celotnem dohodku Facebooka v letih 2013-2015 pa je ocenjen na pičlih 0,03 do 0,1 odstotka. Na račun davčnih odpustkov digitalnim multinacionalkam državne blagajne Slovenije in drugih držav izgubljajo milijarde, s katerimi bi bilo možno financirati javno zdravstvo, šolstvo in socialne storitve. Kot prvi korak k reševanju tega problema je EK pripravila predlog uvedbe DDS s 3-odstotno stopnjo. Z njim bi bila obdavčena digitalna podjetja, ki letno ustvarijo nad 750 mio EUR prihodkov na globalni ravni ter imajo vsaj 50 mio EUR prihodkov od digitalnih storitev v EU. Kljub padcu direktive so številne države EU po vzoru evropske direktive, DDS že začele uvajati same. Slovenska vlada je predolgo stopicljala na mestu in pasivno čakala, da se problem razreši na ravni EU ali OECD, čeprav je že dalj časa jasno, da bo konsenz na mednarodni ravni nemogoče doseči v doglednem času. 

"Vsi državljani smo po zakonu dolžni plačevati davke. Digitalne multinacionalke pa se gibljejo v sivi coni, kjer se plačilu davkov zlahka izognejo. Tako ustvarjate svet, kjer davke plačujeta le še nižji in srednji razred, bogatim in multinacionalkam pa dopuščate izmikanje. Z obdavčitvijo digitalnih gigantov bi denar, ki se trenutno steka v davčne oaze, lahko porabili za financiranje javnega šolstva, zdravstva ali pokojnin," je še dodal Mesec.

Ministrstvo nima podatkov in potrebuje čas za pripravo

Člani odbora z izjemo Andreja Širclja iz SDS so predlog Levice podprli, a v njem dali ministrstvu za finance nekoliko več časa za pripravo. Državna sekretarka na tem ministrstvu Natalija Kovač Jereb je priznala, da nimajo nobenih podatkov, koliko digitalnih storitev v Sloveniji ustvarijo velika svetovna spletna podjetja v Sloveniji.

Jani Möderndorfer iz SMC je menil, da bi za razpravo potrebovali analizo o tem, kaj pomeni uvedba takšnega davka, koliko je teh podjetjih v Sloveniji, kakšni bi bili prilivi, kako bi bilo treba prilagoditi zakonodajo, kakšni spori bi iz tega lahko izhajali ipd.

"Nimamo podatka, da bi imela ta podjetja v Sloveniji poslovno enoto ali da bi bili rezidenti oz. zavezanci za davek od dohodka pravnih oseb," je povedala sekretarka in dodala, da bi morali za ugotavljanje, koliko digitalnih storitev opravijo v Sloveniji, prilagoditi informacijske sisteme. Je pa zagotovila, da preučujejo prednosti in slabosti ter spremljajo priprave podlag drugih držav.

Člani odbora so se strinjali, da je področje precej kompleksno in da bi za učinkovitost pobiranja tega davka, s katerim bi zagotovili tudi večjo davčno pravičnost, potrebovali dogovor na globalni ravni. A, ker je to nerealno pričakovati, saj imajo nekatere države od tega velike koristi, so za premike na individualni ravni.

Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) je ocenil, da je razprava o tem na mestu, je pa opozoril, da Slovenija ne bo mogla kar povzeti določenih stvari iz predloga direktive in bo morala opredeliti koncept obdavčitve ter nadzor in sankcije. "Lahko se nam primeri, da bo izplen tega davka v razmerju do drugih davčnih prihodkov zelo majhen," je dodal.

Državna sekretarka je pojasnila, da čakajo na to, kakšne prilagoditve informacijskih sistemov bodo naredile nekatere druge države, da bi tako imeli mi manjše stroške. "Ne pomaga nam, da sprejmemo zakon, nimamo pa nadzora," je menila tudi ona. In dodala, da imajo težave s tem, kako obdavčiti denimo prenos podatkov, tudi druge države.

Šircelj je opozoril na kompleksnost področja in na jasne definicije davčnih pojmov. "Pred uvedbo takšnega davka bi si morali odgovoriti, kakšen učinek bi to imelo na gospodarstvo, na javne finance in na davčno konkurenčnost Slovenije," je menil in dodal: "Ne mislite, da bosta Google ali Apple sem prišla zato, da bosta obdavčena."

Jani Ivanuša (SNS) je spomnil, da je njihova poslanska skupina na ministrstvo naslovila podobno pobudo, kot jo je oblikovala Levica, a dejal, da so z ministrstva dobili enake odgovore. "Zato podpiramo pobudo Levice," je dejal. Razpravo na to temo je pozdravil tudi Franc Kramar iz SAB, ki je ocenil, da bi pobrana sredstva iz tega naslova lahko namenili za demografski sklad.

Andreja Zabret iz LMŠ je dejala, da niso problematični le digitalni velikani, "zato je potrebna temeljita prenova davčnega sistema". A tudi po njenem je treba spremljati trende na tem področju. Do takrat pa je treba po mnenju Milana Brgleza iz SD "nekaj pripraviti tudi v Sloveniji".