Slovenija

Bo Slovenija v EU takoj neto plačnica?

Bruselj, 10. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenija bi se utegnila skupaj s Češko, Ciprom in Malto znajti med neto plačnicami v skupni evropski proračun že takoj po vstopu v EU. Tako predvidevajo natančni finančni izračuni Evropske komisije za širitev z desetimi novimi državami članicami v letu 2004.

Izračun je Evropska komisija konec minulega tedna predložila državam članicam kot podlago za priprave na nadaljnja pristopna pogajanja s kandidatkami. Kot opozarja komisija, pa pri izračunih še ni upoštevan njen predlog, po katerem bi Evropska unija z izplačevanjem pavšalnih plačil zagotovila, da se nobena od novih držav po vstopu v Unijo ne bi znašla v slabšem finančnem položaju kot leto pred njim.

Bo našim predstavnikom uspelo izpogojevati boljša izhodišča?
Bo našim predstavnikom uspelo izpogojevati boljša izhodišča? FOTO: Dare Čekeliš

In kakšna slika se kaže Sloveniji?

Skladno z izračuni naj bi država zadnje leto pred vstopom, to je v letu 2003, od EU dobila 45 milijonov evrov predpristopne pomoči, nato pa bi v prvem letu članstva, v letu 2004, v proračun že morala prispevati 129 milijonov evrov več, kot bi iz njega dejansko dobila, kar pomeni, da bi se njen finančni položaj precej poslabšal - dejansko bi bila v izgubi za 174 milijonov evrov v primerjavi z letom poprej. Slika ne bi bila bistveno boljša v drugem letu članstva, torej v letu 2005, ko bi država iz proračuna dobila 98 milijonov evrov manj, kot bi v njega prispevala, s čimer bi bil njen finančni položaj po izračunih komisije slabši za 144 milijonov v primerjavi z letom 2003.

Nič drugače ne bi bilo v tretjem letu, letu 2006, zadnjem v okviru sedanjega proračunskega obdobja unije, ko bi bil iztržek države minus 71 milijonov evrov, njen položaj pa, kot navaja komisija, za 115 milijonov evrov slabši.

Tudi drugim kandidatkam ne kaže dobro

Omeniti velja še, da na komisiji poudarjajo, da so njihovi izračuni izključno delovne narave in le podlaga za pripravo skupnega izhodišča o dokončnih finančnih okvirih za širitev oziroma za sklepna finančna pogajanja s kandidatkami, ne pa še dokončne številke.

Največja prejemnica sredstev bo po izračunih Poljska, ki naj bi v prvem letu članstva dobila 3,2 milijarde evrov sredstev, v drugem 4,1 milijarde in v tretjem 5,2 milijarde evrov, v proračun pa prispevala 2,4, 2,5 oziroma 2,6 milijarde evrov. Ob Sloveniji bi bila brez prejemanja pavšalnih izplačil vsa tri leta neto plačnika v proračun otoka Ciper in Malta, medtem ko se bi za Češko v zadnjem letu razmere popravile in bi postala neto prejemnica sredstev. Drugim državam neto plačništvo glede na izračune ne grozi neposredno.

Dokončno bo EU svoja izhodišča po načrtih zavzela najkasneje do začetka novembra, vendar pa sta tako komisija kot dansko predsedstvo EU napovedala, da bosta z njihovo konkretno pripravo začela že takoj po poletju. Izračune bo komisija ta petek, 13. septembra, uradno predstavila tudi desetim državam kandidatkam za članstvo.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni