Slovenija mora do začetka septembra pripraviti vse potrebno za pogajanja z Evropsko unijo za delitev države na dve kohezijski regiji. Takšna delitev je po besedah državnega sekretarja za evropske zadeve Marcela Koprola kljub številnim pomislekom s strani opozicijskih strank in nekaterih regij edina realna. Koprol je delo sedanje vlade, ki si je izposlovala nadaljevanje pogajanj o delitvi države, označil kot pomemben preboj, spomnil pa je tudi na nekatere "izgubljene priložnosti" v preteklem obdobju.
Kot je pojasnil Koprol, ki je skupaj z ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivanom Žagarjem predstavil časovni potek pogajanj delitve Slovenije na kohezijske regije, je EU zakonodajno osnovo za statistično klasifikacijo teritorialnih enot (NUTS) sprejela marca 2003, torej šele po zaključku pristopnih pogajanj. "Pred sprejetjem te zakonodaje to področje v uniji ni bilo urejeno in je zato dopuščalo izjeme," je dejal.
Namero je Slovenija predstavila že leta 1999
Slovenija je že leta 1999 v pristopnih pogajanjih na ravni NUTS 2 izrazila namero po delitvi na dve regiji, podrobneje pa je svoje stališče Evropski komisiji posredovala oktobra 2000. Eurostat takrat ni sprejel s strani Slovenije predlagane delitve, zato je komisija mesec kasneje slovenski predlog zavrnila.
Maja 2001 je Slovenija predstavila dodatne argumente za delitev države na dve regiji. Bruselj jo je zavrnil, saj predlagana delitev naj ne bi slonela na administrativni realnosti in naj bi bila umetno zastavljena, Slovenija pa tudi sicer premajhna za kakršno koli delitev na ravni NUTS 2. Komisija je februarja 2002 poudarila, da ne more pristati na nobeno drugo delitev, kot je delitev na eno samo regijo, upravičeno do sredstev na ravni NUTS 2.
Slovenije je nato aprila 2002 podala nov predlog regionalizacije na tri regije na ravni NUTS 2. Evropska komisija je bila tudi do tega stališča odklonilna, vendar se nanj z uradnim dokumentom ni odzvala. Julija tega leta sta Slovenija in EU dosegli dogovor, da Slovenija do leta 2006 začasno ostane ena regija, da pa se do konca 2006 delitev Slovenije tudi dokončno dogovori. Slovenija je namreč v obdobju 2004-2006 tako ali tako kot celota upravičena do polnega obsega sredstev kohezijske politike.
V obdobju 2002-2004 tedanja vlada po Koprolovih besedah ni storila ničesar, julija 2004 pa se je odločila, da bi bila najprimernejša delitev Slovenije na tri regije, in sicer vzhodna, osrednja in zahodna. Septembra tega leta je Slovenija predlog posredovala Evropski komisiji, a jo je ta oktobra znova odločno zavrnila. Komisija je takrat predlog Slovenije označila za popolnoma nasprotnega z obstoječo uredbo o NUTS, saj naj ne bi upošteval zahtevanega minimuma števila prebivalstva. Ta sicer znaša 800.000 in ne dopušča izjem, je še pojasnil Koprol.
Novi predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je 23. junija sprejela vlada, Državni zbor pa naj bi ga obravnaval še v juliju, predvideva delitev Slovenije na dve regiji, severozahodno in jugovzhodno. Delitev na dve regiji je po besedah ministra Žagarja edina realna podlaga za nadaljnja pogajanja z EU.
