Stanovalci slovenske hiše bi torej z združenimi močmi politike in gospodarstva skrbeli predvsem za prepoznavnost Slovenije v Bruslju. Predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk je povedal, da je to ena zelo pomembna simbolna imidž komponenta, ki daje tudi ostalim čutiti, da smo se sposobni dogovoriti za en projekt nekega sodelovanja med vsemi temi inštitucijami.
Vlada vleče projekt že leto in pol, češ da ji ni nihče povedal, kaj sploh početi s slovensko hišo. Priznavajo sicer, da bi vsaj misija pri Evropski uniji nove prostore res potrebovala. Andrej Engelman iz Službe vlade za evropske zadeve je dejal, da je hiša, ki jo sedaj imamo, nekje na zgornjem limitu še sprejemljivega, v bistvu že ne omogoča popolnega suporta za samo delo delavcev na misiji kot tudi za tiste, ki hodijo iz Ljubljane v Bruselj.
Vendar se na ministrstvih, na primer šolskem in kulturnem, doslej niso mogli odločiti, koliko naj vložijo v projekt, ki ga je usklajevalo zunanje ministrstvo. Hožef Drofenik iz Ministrstva za zunanje zadeve je razložil, da je ministrstvo potem vodilo to delovno skupino, poskušalo pridobiti te vsebine in programe, vendar žal niso bili najbolj uspešni v tem. Izkazalo pa se je tudi to, da morajo izvesti določeno predinvesticijsko študijo.
Študijo za milijon tolarjev, s katero bodo proračunom ministrstev olajšali odločitve o pristopu k projektu, bodo do konca marca izdelali na Gospodarski zbornici. Gospodarstveniki očitno vidijo dlje, saj zanimanja naših podjetij ni. Boris Cizelj, Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju, ocenjuje, da ne bi bilo realno pričakovati, da se bo kakšno večje število slovenskih podjetij odločalo za odprtje svojega predstavništva v Bruslju. Bruselj ni pomembnejši poslovni center, medtem po drugi strani pa je nedvomno res, da se lahko Slovenija s takim objektom stalno in učinkovito predstavlja celotni evropski uniji, še dodaja Cizelj.
Celoten projekt bo stal po prvih izračunih gospodarstvenikov med 8 in 12 milijoni evrov. Podobne hiše v Bruslju, kakršne so avstrijska, švedska ali bavarska, so zgradili ali z zasebnim kapitalom ali pa s skupnim denarjem države in podjetij.
