Križaniču šteti dnevi?

Torkove informacije, da naj bi vlado danes čakal nov pretres, so se izkazale za utemeljene. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je namreč premierju Borutu Pahorju predlagal razrešitev finančnega ministra Franca Križaniča.

Eden izmed razlogov je prenos 43-odsotnega deleža Splošne plovbe na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki se je zgodil že v času Janševe vlade in finančnega ministra Andreja Bajuka, a tudi pod Križaničem ministrstvo ni odpravilo napak, ki jih je računsko sodišče na sistemski ravni pri tem poslu odkrilo že pred časom.

Šoltes pa je na novinarski konferenci danes povedal, da je Splošna plovba le primer, saj so ministrstvo na nepravilnosti opozarjali tudi v drugih revizijah. Gre za ustrezno revidiranje poslov, ki jih za državo opravljajo druge pravne osebe, kot so na primer Dars, Infra, Sod, SID banka ipd.

Računsko sodišče je namreč že februarja 2009 ministrstvo za finance in vlado pozvalo, naj izda ustrezna navodila za evidentiranje premoženja, a tega niso storili. S tem se omogoča predvsem nepregledno izkazovanje javnih financ, nerealno prikazovanje državnega dolga, neplačevanje DDV in tudi proračunskih odhodkov in prihodkov.

V neurejenem sistemu računovodenja so se tako znašle vrtoglave številke. Država sploh ni izkazovala 2,4 milijarde evrov dolgov, ki jih je Dars najel zagradnjo avtocest, posledično pa se je Dars izognil plačilu 250 milijona dolga in še neplačilu slabih 380 milijonov evrov koncesijske dajatve.

Glede Soda bi morali na primer sprejeti zakon, kjer bi bilo natančno opredeljeno, da se premoženje ne prenese na Sod v last, ampak le v upravljanje, česar pa finančno ministrstvo ni storilo, pravijo. Sodu tako ni treba upoštevati zakona o javnih financah in lahko prodaja ali kupuje nepregledno. Tu gre za vsedržavne naložbe, še poudarjajo na računskem sodišču: za Telekom, Palomo, Adrio Airways itd.

Pahor: Potrebna so temeljita pojasnila

Minister Križanič bo premierju moral do 19. januarja odgovoriti ''kdaj, kako hitro in na kakšen način'' je pristopil k pripravi popravljanih ukrepov, ki jih je finačnemu ministrstvu naložilo računsko sodišče. Pahorja zanima tudi Križaničevo pojasnilo k ''dejstvu, da za računsko sodišče predlagani popravljani ukrepi niso bili zadovoljivi oziroma pravočasni''.

Križanič: Presenečen nad pozivom sodišča

Po besedah finančnega ministra so na podlagi zahteve računskega sodišča začeli zadeve urejati. V skladu s poročilom so pripravili spremembe zakona o odškodninski družbi (SOD), predpise pa so sprejemali v skladu z logiko računskega sodišča, je povedal Križanič.

Križaniču se zato zdi poziv sodišča, ki ga je presenetil,  nenavaden, odstopil pa ne bo. Zagotovil je, da je ministrstvo zahteve računskega sodišča kljub intenzivni zakonodajni aktivnosti vzelo skrajno resno in začelo spreminjati predpise.

Na ministrstvu so izdali tudi začasna navodila o načinu računovodskega evidentiranja poslov. Predloge za spremembo zakonodaje in predpisov na tem področju naj bi pripravili do 31. marca, zaključili pa do konca junija, je še dejal Križanič.

Posli, na katere je opozorilo računsko sodišče, so evidentirani in zavedeni kot širši državni dolg. Po besedah Križaniča je računsko sodišče prevzelo v tem primeru tudi zakonodajno pobudo, kar pa ne sodi v njegovo pristojnost.

Ugibanj o politični motiviranosti delovanja računskega sodišča ni želel komentirati, zanikal pa je trditve, da naj bi šlo za poskus, kako bi ga lahko predsednik vlade elegantno izločil iz vladne ekipe.

Na finančnem ministrstvu so prepričani, da so takoj po pozivu računskega sodišča začeli urejati pravne podlage za ureditev poslov za račun države in ustrezno ureditev računovodskega evidentiranja teh poslov. Obenem pa poudarjajo, da v času, ki mu ga je dalo na voljo sodišče, nemogoče brez vsebinsko in časovno zahtevnega postopka spremembe zakonodaje ter tehtnega premisleka o konkretnih posledicah za državni proračun, javni dolg in proračunski primanjkljaj urediti vse odnose, ki so se razvijali dobro desetletje.

Šoltes: Država bi morala bilance izkazati v proračunu

V osnovi bi morala država za vse pravne osebe, ki za njo izvajajo posle (Kad, Sod, Dars ipd.) te posle ustrezno evidentirati tudi v proračunu. Tako pa se Dars na primer zadolži v imenu države, a ta dolg ni prikazan kot državni dolg, je pojasnil Šoltes. Dars je na primer že leta 2007 imel za 2,4 milijarde evrov dolgov, ki jih je najel za gradnjo avtocest, zaradi neurejenih razmer pa se je Dars s tem tudi izognil plačilu 250 milijonov evrov DDV in plačilu koncesije v višini 378 milijonov evrov. Res da bi se DDV le prelil iz proračuna nazaj v proračun v tem primeru, vendar mora zakon veljati enako za vse, je pojasnil Šoltes.

SID banka je na primer imela 8,5 milijona prihodkov in 8,1 milijona odhodkov, kar ni bilo izkazano v proračunu. V okviru Soda država ni izkazovala terjatev do njega v višini 88 milijonov evrov, obveznosti zadolževanja v višini 15 milijonov evrov, prihodkov v višini 7 milijonov evrov in še nekaterih drugih postavk.

Kot je dejal vrhovni državni revizor Samo Jereb, je enaka situacija zagotovo še v marsikaterem drugem javnem podjetju, tudi na lokalni ravni.

Kakšne so posledice neurejenih razmer?

Evropska komisija je izdala uredbo, po kateri bo vse dolgove gospodarskih družb, ki poslujejo za državo, treba prenesti v državni proračun in s tem se bo zagotovo povečal javni dolg. To bo imelo tudi posledice na proračunski primanjkljaj, ki bo zaradi tega višji, je še dejal Šoltes.

Če bomo imeli še naprej neurejene razmere, potem se lahko zgodi, da bo Slovenija težje prišla do posojil, saj ji posojilodajalci ne bodo zaupali, da izkazuje realno stanje, poleg tega pa bodo obresti za posojila lahko višja.

Na vprašanje, ali smo v tem podobni Grčiji, pa je Šoltes dejal, da naš dolg zagotovo ni tako visok kot njihov. So pa opozarjali, naj država preneha uporabljati mehanizme, s katerimi želijo skriti dejansko stanje o zadolženosti države.

Bo v koaliciji završalo?

Ker je Križanič eden pomembnejših Pahorjevih ministrov, ki ima tudi močno podporo v vladajoči SD, so zvečer že zakrožile ocene, da lahko morebiten Šoltesov predlog za Križaničevo razrešitev sproži burne politične reakcije, a premier je poziv računskega sodišča v tem mandatu enkrat že upošteval – v primeru Karla Erjavca, ki pa je na koncu odstopil sam.

Računsko sodišče: Ministrstvo je hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja

Računsko sodišče na podlagi zakona lahko izda poziv za razrešitev odgovorne osebe, če ugotovi hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja, ali pa če revidiranec ovira pričetek izvajanja revizije ali ne izraža primerne pripravljenosti za sodelovanje v postopku, ali če ne izroči dokumentacije, ki jo računsko sodišče potrebuje.

Računsko sodišče je danes objavilo porevizijsko poročilo o prodaji in nakupu Splošne plovbe s strani Soda v obdobju od leta 2005 do 2008. Pri tem poslu je že v revizijskem poročilu ugotovilo kršitve in ministrstvu za finance ter vladi naložilo popravljalne ukrepe. V porevizijskem poročilu pa je sodišče ugotovilo, da ministrstvo za finance "ni izkazalo zadovoljivega ukrepa“ za odpravo nesmotrnosti in da je s tem hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. Za vlado pa je sodišče ugotovilo, da je izkazala "delno zadovoljiv ukrep“ in da je s tem kršila obveznost dobrega poslovanja.

Na podlagi tega sklepa je predsednika vlade pozvalo, naj začne postopke za Križaničevo razrešitev.

Križanič pri menedžerju banke Goldman Sachs

Položaj ministra Križaniča pa utegne po poročanju oddaje 24UR dodatno zamajati sporni odhod v Kitzbühl. Tam je v petek obiskal nemškega menedžerja Alexa Dibeliusa, enega vodilnih v ameriški investicijski banki Goldman Sachs. Z njim sta se pogovarjala tudi o dokapitalizaciji državne Nove Ljubljanske banke.

O obisku so v oddaji 24UR po mailu dobili obvestilo, češ da se v razkošni vili v Kitzbühlu pogajajo o dokapitalizaciji državne NLB, pri kateri naj bi želel sodelovati Goldman Sachs, pogajali pa naj bi se tudi o obveznicah, ki jih je izdala Republika Slovenija, in vlada naj bi za organizacijo izdaje teh obveznic najela tudi banko Goldman Sachs. Skratka če to drži ima Goldman Sachs opraviti s slovenskimi javnimi financami. Po prvem poizvedovanju, je z ministrstva prišel odgovor, da se minister konec tedna ni mudil v Avstriji, a je Križanič danes le priznal, da je bil v Kitzbühlu, vendar ne čez vikend, pač pa v petek.

Le dan pred obiskom ministra Križaniča v Kitzbühlu je direktor evropske podružnice Goldman Sachsa Dibelius dobil tudi darilo: dva para smuči in tekmovalni kombinezon. Kar pa nima nobene zveze s Križaničem, pojasnjuje predsednik smučarske zveze Tomaž Lovše. Smuči in kombinezon sta njegovo osebno darilo, pravi. Lovše še poudarja, da pri dokapitalizaciji NLB nima nobene posredniške vloge med ministrstvom in Goldman Sachsom.