Bo soupravljanje nadstandardno?

Cilj novele zakona, ki jo je zahtevala skupina poslancev SD, je ureditev vprašanj sodelovanja delavcev v organih družb z enotirnim sistemom upravljanja, je uvodoma povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo Marjetka Cotman. Dodala je, da novela "upošteva tradicionalno uveljavljeno nadstandardno ureditev soodločanja delavcev v državi", s čimer pa se opozicijski poslanci niso strinjali.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je uvodoma pojasnila, da je zakon o gospodarskih družbah letos uzakonil možnost, da družbe svobodno izbirajo med dvotirnim in enotirnim sistemom upravljanja, pri čemer je na novo uredil enotirni sistem upravljanja delniških družb. "V izogib pravni praznini je začasno uredil tudi vprašanja sodelovanja delavcev v organih teh družb," je povedala Cotmanova.

Poslanec SD Dušan Kumer je ocenil, da je Slovenija na tem področju že imela nadstandardno ureditev, ki bo z novelo postala "podstandardna". "Predlagane zakonske spremembe namreč brez kakršnekoli utemeljene razlage ukinjajo varstvo članov sveta pred uvrstitvijo med presežne delavcev in pred prerazporeditvijo na drugo delovno mesto," je povedal Kumer. Kot je dodal, sprememba niti približno ni zgolj uskladitvene narave, kot skuša prepričati predlagatelj.

Po njegovem mnenju gre za "ilustrativen primer nekorektnega in nemogočega delovanja ministra za delo". Ta bi moral "namesto opuščanja uveljavljenjih delovno-varstvenih pravic in zniževanja že dosežene ravni njihove delovnopravne imunitete predlagati razširitev teh pravic tudi na predstavnike delavcev, nadzornih svetih in upravnih odborih", je dejal.

Poslanec največje opozicijske stranke LDS Aleš Gulič je navedbe Cotmanove označil za lažnive. "Ne govorimo o nobenem nadstandardu, to je kar takšna debela laž," je meni Gulič.

S spremembami je po njegovem mnenju treba zagotoviti ustavno načelo o enakosti pred zakonom. To pomeni, da je z zakonom treba zagotoviti tako rešitev, da bo obseg pravic delavcev v enotirnem sistemu opravljanja smiselno enak tistim v dvotirnem sistemu. LDS bo po njegovih napovedih v nadaljevanju natančno pregledala rešitve zakona.

Kot je povedala Cotmanova, se bo po predlogu novele sodelovanje delavcev pri upravljanju v organih družbe z enotirnim sistemom upravljanja uresničevalo preko predstavnikov delavcev v upravnem odboru in komisijah upravnega odbora, lahko pa tudi prek predstavnikov delavcev med izvršnimi direktorji družbe. Število predstavnikov delavcev v upravnem odboru družbe ne bo smelo biti manjše od enega predstavnika delavcev med tremi člani odbora, pri čemer predstavnik delavcev ne more biti predsednik upravnega odbora.

Predlog zakona določa tudi možnost, da v določenih primerih, če je vsaj en predstavnik delavcev v upravnem odboru družbe, ki ima več kot 500 delavcev, predstavnik delavcev v upravnem odboru postane eden izmed izvršnih direktorjev. Tega imenuje upravni odbor na predlog sveta delavcev. Novela ohranja možnost imenovana izvršnega direktorja iz vrst predstavnikov delavcev v upravnem odboru tudi družbam, ki zaposlujejo manj kot 500 delavcev in možnost delavskega direktorja v družbah z manj kot 500 zaposlenimi, je še pojasnila Cotmanova.

Koalicijske poslanske skupine predlog novele podpirajo. V NSi so prepričani, da bo novela zakona omogočala kakovostno sodelovanje delavcev pri upravljanju družb, zato bodo po besedah Franca Capudra zakon podprli kot dobro osnovo za nadaljnjo obravnavo v DZ.

Tudi poslanci SLS menijo, da je predlog novele primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot je v imenu poslanske skupine povedal Stanislav Brenčič, sprejemajo novelo kot neke vrste tehnični zakon, ki je sam po sebi umeven in ga podpirajo vključno s temeljno spremembo, ki jo zahteva zakon o gospodarskih družbah in opredeljuje sodelovanje delavcev v organih družbe z enotirnim sistemom upravljanja.

Novela zakona po mnenju SDS prinaša pozitivne premike v odnosu do sodelovanja delavcev v enotirnem sistemu upravljanja, zato jo v stranki podpirajo. K izboljšanju razmer v odnosu delodajalec delojemalci bo po mnenju poslanske skupine SDS "prav gotovo pripomogla tudi določba, da mora delodajalec pred sprejemom pomembnejših statutarnih sprememb družbe obveščati in zahtevati skupno posvetovanje s svetom delavcev", je poudaril poslanec Marijan Pojbič.

Najmanjša opozicijska stranka SNS pa se v okviru predstavitve stališč poslanskih skupin ni opredelila do sprememb, ki jih prinaša novela zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.