Zagotavljanje varnosti, socialna varnost, pravosodje, odvzem premoženja - področja, ki jih bo urejal tako imenovan Šutarjev zakon. Pristojna ministrstva so svoje predloge že posredovala ministrstvu za notranje zadeve, ki koordinira nastajanje zakona. Kako bodo njihove predloge uvrstili v zakon, ne vedo, zakona pa v svojih rokah nimajo niti poslanci Svobode.
"V četrtek gre zakon na vlado, ko bomo zakon v končnem besedilu videli, bomo o konkretnih ukrepih govorili, v osnovi podpiramo vse, kar je bilo predstavljeno, se pa pač še pilijo zakonske dikcije, pričakujem pa, da bomo podprli vse," je dejal poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi.
Na seji vlade se bodo v četrtek ministri izrekali o celotnem zakonu in ne zgolj posameznih ukrepih. Neuradno niti Socialni demokrati niti Levica nimata odgovora na vprašanje, ali bodo njuni ministri zakon podprli, saj da ga še nimajo in da je nemogoče takšno vsebino pretresti v enem dnevu. Premier Golob sicer ni pustil dvoma o tem, kaj pričakuje od svojih partnerjev.
"Nimamo izbire, katerakoli parlamentarna stranka se bo začela izogibati svoji odgovornosti, bo pač morala polagati račune pred ljudmi, ampak jaz sem prepričan, da bodo ti ukrepi sprejeti s soglasjem," je 29. oktobra v oddaji 24UR Zvečer dejal premier Robert Golob.
V koalicijskih vrstah je prisoten pomislek, da bi lahko razmere reševali tudi z bolj dosledno uporabo že veljavne zakonodaje, kar je ob nagovoru parlamenta izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar: "Vstop brez odredbe sodišča v tuje stanovanje iz razlogov varnosti, ljudi in premoženja, že danes omogoča 218. člen zakona o kazenskem postopku."
Vstop v stanovanje brez sodne odredbe naj bi uredili tako, da bo namen tovrstnega početja odvzem orožja ali drugih nevarnih predmetov. Neuradno pa naj bi bil ukrep, ki bi nosečim mladoletnicam ukinil upravičenost do otroškega dodatka, zdaj bolj usmerjen v preventivo. Ključna rešitev zakona, ki je veljavna zakonodaja ne omogoča, pa da bo, kot je dejal Golob: "Po tem zakonu bomo zaščitili žrtve, ne bo več žrtev tista, ki bo morala preganjati nasilneže, ki so povzročili telesne poškodbe, ampak bo to dolžnost policije in tožilstva po uradni dolžnosti, kar danes ni."
Prav v dneh, ko nastaja Šutarjev zakon, so bili prostori Svobode v Brežicah tarča vandalizma, ki ga stranka ostro obsoja. Morilci, Aco, Golob, so med drugim napisali na pročelje. Stranka je dogodek že prijavila policiji.
Kaj pravi pravosodje?
Cvet domačega pravosodja se je danes zbral na državnem posvetu in razpravljal o ključnih izzivih ceha. Tudi o vladnih načrtih za več represije v imenu bolj učinkovitega pregona kriminala.
"To je lahko velik problem. Moram reči, da je že en moj kolega sodnik slikovito komentiral, da bodo določeni ukrepi, da jih bo že vratar na ustavnem sodišču razveljavil," je dejal predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan.
"Najbolj je potrebno hitro ukrepanje organov. Tako organov odkrivanja, pregona, kot tudi sodišča. Se pravi hitrost postopka v skladu z obstoječimi zakoni," je dejal vrhovni državni tožilec Harij Furlan.
"Jaz se bojim, da so te ocene kar po vrsti, tako kot veliko drugih v tej zgodbi zadaj, plod neke panike. Moralne panike," je povedal podpredsednik državnotožilskega sveta Zvonko Fišer.
Veliko pomislekov ljudi iz prvih bojnih vrst pri pregonu kriminala leti zlasti na Golobovo napoved o mehčanju pogojev za policijske racije.
"Samo represija ne bo rešila teh problemov. Zaradi dogajanja se ne smejo kršiti človekove pravice nikomur," je povedal predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.
Nedotakljivost stanovanja namreč izrecno varuje celo ustava, ki že zdaj v izjemnih primerih uradnim osebam omogoča vstop brez sodne odredbe. Kar po oceni sodnika, ki je v karieri med drugim 16 let sodil tudi v Novem mestu, pomeni "dokaj ustrezno zakonodajo. Je pa vprašanje, ali se je pri odkrivanju kaznivih dejanj ravnalo dovolj korajžno, če lahko tako rečem," kot je dodal Panjan.
Medtem ko je nekdanjega prvega tožilca v državi zaradi neenake obravnave najbolj zmotila vladna namera rezov v otroške dodatke.
"A so zdaj romske mamice manj mamice, da jim bomo vzeli otroški dodatek? A so, ker so mladoletne, manj mladoletne, kot so druge mladoletne mame? In ali so njihovi otročki manj otročki, kot so drugi otročki," se je vprašal Fišer.
Po drugi strani pa nekdanji prvi mož specializiranega državnega tožilstva na vprašanje, kakšen konkreten dodaten ukrep bi državi omogočil večjo učinkovitost pri pregonu uličnega kriminala, tako:
"Če se bodo določena kazniva dejanja, ki se sedaj preganjajo na predlog, preganjala po uradni dolžnosti: tu ne vidim jaz neke ustavnopravne spornosti," je pojasnil Furlan.
"Seveda bode v oči, da imajo določeni park avtomobilov, o katerih drugi državljani ne moremo niti sanjati, na drugi strani pa to ni pokrito z uradnimi dohodki," je dodal Panjan.
"Torej, država ima nedvomno ves potrebni represivni aparat že nastavljen. Treba ga je samo, pač bi rekel, izvajati. In po mojem mnenju prav nobenih posebnih novih ukrepov ne potrebuje," je dejal Fišer.
Bolj ali manj vsi sogovorniki pa odločevalcem pri pisanju novih represivnih prijemov svetujejo, naj se pri tem ne prenaglijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.