Sodnica celjskega okrožnega sodišča Romana Gradič je današnji predobravnavni narok za nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak v zadevi Betnava najprej prekinila, potem pa ga na predlog zagovornika Tovšakove Borisa Kandutija preložila. Tovšakova se namreč s tožilcem Stanislavom Pintarjem še pogaja o priznanju krivde.

Predobravnavni narok se bo tako nadaljeval 10. julija, ko je razpisana tudi obravnava v zadevi Rimske terme. Kanduti je povedal, da so se o bistvenih elementih sporazuma načeloma že dogovorili, vendar pa je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, ki jih mora Tovšakova razčistiti. Dogovori o priznanju krivde namreč tečejo za oba kazenska postopka, kar pomeni za Rimske terme in Betnavo.

Šest let zapora za obe kaznivi dejanji?

Pintar naj bi se sprva nagibal, da bi za Tovšakovo predlagal šest let zapora za Betnavo, zdaj pa pogovori tečejo v smer, da bi predlagal šest let zapora za oba kazenska postopka, Betnavo in Rimske terme.

Pintar Tovšakovi, ki na Igu prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v aferi Čista lopata, očita poslovno goljufijo pri prenovi dvorca Betnava na račun EU. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je do osem let zapora.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili prek dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Kasneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Nekdanji ekonom Nadškofije Maribor Mirko Krašovec, ki je osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU, je prek svojega zagovornika vložil ugovor na obtožnico, kar pomeni, da ne priznava krivde.

Tovšakova pa krivde v primeru oškodovanja Rimskih term doslej ni priznala, krivdo zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja pa je priznala in bila obsojena na dve leti zapora.