Z e-skirojem drvel 90 km/h: takšno vozilo bi bilo treba registrirati

Električni skiroji so predvsem v urbanih središčih v zadnjih nekaj letih postali vsakdanji prizor. Vse več ljudi jih izbira kot hiter, enostaven in okolju prijazen način prevoza, prinašajo pa tudi številne izzive, je dejala namestnica direktorice Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol.

"Treba je vedeti, da e-skiro ni igrača. Gre za lahko motorno vozilo, ki lahko doseže hitrost do 25 km/h, hkrati pa ima majhna kolesa in nižjo stabilnost. To pomeni, da so vozniki ob padcu pogosto hudo poškodovani, zlasti če ne nosijo čelade in se v promet vključujejo brez znanja in izkušenj," je poudarila. 

V zadnjih dveh letih na srečo ni bilo smrtnih nesreč, je pa močno naraslo število huje poškodovanih – s 30 v letu 2023 na 42 v letu 2024, je navedla Jevšnik Kafolova. Lani so našteli 268 nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki e-skirojev, dobro desetino več kot leto prej. Do 12. maja letos jih je bilo 50, devet ljudi se je huje poškodovalo, 35 pa lažje. "Več kot polovica ni uporabljala zaščitne čelade, čeprav vemo, da je prav zaščita glave pri padcu ključna," je še poudarila.

Na UKC Ljubljana, kjer že 12 let vodijo statistiko poškodb pri vožnji skirojev, prav tako ugotavljajo, da je teh v zadnjih letih več, kar pripisujejo pojavu e-skirojev. Leta 2013 jih je bilo manj kot sto, zdaj vsako leto sprejmemo med 500 in 650 poškodovancev, je povedal vodja urgentnega kirurškega bloka Uroš Tominc, dr. med. 

Večinoma gre za lažje poškodbe, kot so odrgnine, rane v predelu glave, obraza in zgornjih okončin, v zadnjem času pa beležijo tudi porast hudih poškodb, ki jih je vsako leto več. "Tu govorimo predvsem o hudih poškodbah glave s poškodbo možganov, poškodbo obraznih kosti in pa poškodbo dolgih cevastih kosti, predvsem govorimo o zlomih in večjih poškodbah stegnenic in golenic," je pojasnil Tominc.  

Obvezna (motoristična) čelada in registracija

Za večjo varnost želijo na AVP poskrbeti tudi z zaostritvijo zakonodaje. Med ključnimi predlogi izpostavljajo obvezno uporabo čelade za vse, ne le za mlajše od 18 let, dvig minimalne starosti za vožnjo e-skiroja na 15, morda celo 16 let, uvedbo obveznega usposabljanja, kakršnega poznamo za kolesarski izpit, ter uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti in evidence e-skirojev v smislu registracije. 

Več pooblastil bi dali tudi policiji in mestnemu redarstvu, da bi lahko zasegli tehnično neustrezno vozilo. Recimo tisto, ki dosega višje hitrosti od predpisanih. 

"Žal ugotavljamo tudi, da prodajalci e-skirojev ponujajo odklepanje teh vozil, kar pomeni, da lahko e-skiroji dosegajo višje hitrosti in seveda so posledice temu primerne," je opozorila Jevšnik Kafolova. 

Tako imenovano odklepanje e-skirojev – gre za postopek, s katerim se odstrani ali zaobide tovarniško nastavljena omejitev največje hitrosti – v zakonodaji sicer zaenkrat ni izrecno prepovedano, kar želijo na tržnem inšpektoratu spremeniti, je dejal inšpektor svetnik Dominik Treber. 

Prav tako bi, podobno kot AVP, uzakonili obvezno nošenje čelade za vse, in to motoristične. 

Večja hitrost pomeni manjšo varnost, pa tudi obvezno registracijo

Poseg, s katerim omogočimo hitrosti, višje od 25 km/h, ima številne posledice, je poudaril Treber. V prvi vrsti seveda varnostno tveganje, saj višje hitrosti pomenijo večje tveganje za nesrečo in za hude posledice. Poleg tega nam grozi izguba garancije, proizvajalci jo namreč pogosto prekličejo, če je bil skiro predelan. Pozabiti pa ne smemo niti na upravno odgovornost, je našteval. "Električni skiro, ki presega hitrost 25 km/h, se po zakonu o motornih vozilih uvršča med motorna vozila, kar pomeni obveznost registracije in tehničnega pregleda," je podčrtal Treber. 

Hitrosti so lahko res ekstremne. V Ljubljani je, na primer, 11. maja radar ujel voznika, ki se je na električnem skiroju peljal s kar 90 km/h, je povedal Roman Fortuna z ljubljanskega mestnega redarstva. 

"Ti vozniki slabo upoštevajo CPP, predvsem kršijo ustrezno stran vožnje, vozijo skozi rdečo luč, ne uporabljajo čelade, vozijo pod vplivom alkohola, vozijo po površinah, ki niso namenjene zanje, in seveda vozijo prehitro, ker imajo nekateri predelana ta prometna sredstva," pa je opažanja Policije povzel Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, pri Generalni policijski upravi. 

Povedal je, da policisti uporabljajo posebno merilno napravo za merjenje hitrosti, ki jo uporabljajo tudi v nekaterih skandinavskih državah. "Je zelo učinkovita, predvsem za izločanje iz prometa teh najhitrejših, predelanih motornih vozil," je dejal.