Bo tudi opozicija pomagala pripravljati zakonodajo?

Napoved Janeza Janše ob izvolitvi svoje četrte vlade, da bodo vse opozicijske stranke dobile vabilo k partnerstvu za razvoj, bo v sredo postala konkretna ponudba. Vse poslanske skupine bodo tako v podpis dobile kratek tristranski protokol političnega sodelovanja, poimenovan Partnerstvo za uspešno Slovenijo.

"Želim si podpisati tak sporazum ali pa partnerstvo za razvoj, ki bi nas potisnil še bolj v opozicijo. Obenem bi pa omejil vsak vidik nekega skrivnega dobivanja s koalicijo, nekih tem v ozadju. Ampak da se dejansko pogovarjamo odkrito pred javnostjo," pravi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović.

V ponudbi je sicer po naših informacijah politična novost - možnost pripravljanja zakonodaje. Opozicija bi zakone dobila v vpogled, še preden bi o njih odločala vlada. Sprva bi imeli tri dni časa, da se odločijo, ali so za ali proti oz. ali bi besedilo zakona dopolnili. V tem primeru bi dobili še dodatnih sedem do 10 dni časa za usklajevanje z resornim ministrom.

A sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je odločena: "Stvari so povsem jasne. Janez Janša je bil na oblasti že trikrat, v politiki je 35 let. Njegove politike in politike njegovih kolegov in pajdašev so zelo jasne. V Levici ne pristajamo na homofobne, privatizacijske, neoliberalne in skrajno desne politike."

Ni pa v Janševi ponudbi nobenih konkretnih projektov oz. vnaprej določenih tem morebitnega sodelovanja. To bi lahko veljalo celo za vse zakone, ki jih bo sprejemala nova oblast, ali pa bi dogovor omejili na teme, kjer bi interes pokazala opozicija oziroma zunajkoalicijski zavezniki.

"Vključeni boste lahko v nastajanje sistemske zakonodaje, ki bo pomembna za vse. Opozicija tu nima nobenih obveznosti. Če se uskladimo, se uskladimo. Če ne, nima nobenih odgovornosti," trdi Janša.

Stevanović meni, da gre za "čim večjo vzpostavitev neposredne demokracije": "Zdaj bomo videli, kakšno bo ponujeno partnerstvo za razvoj. In na podlagi tega se bomo tudi odločili, ali ga podpišemo ali ne."

A Vrečkova pa: "Za nas razvoj ne pomeni plenjenja javnega denarja, vdor zasebnega v javno sfero, poblagovljenje šolstva, zdravstva in vseh javnih storitev. Povsem jasno je, da k takemu sporazumu ne bomo pristopili." Se pa vse leve stranke glede tega odločajo vsaka posebej in ne kot enoten blok nekdanje koalicije.

Neuradno sta torej za podpis načeloma zainteresirani dve poslanski skupini - Resnica Zorana Stevanovića ter poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti. Obe sta sicer v tem mandatu Janševi koaliciji že pomagali zagotavljati 50-glavo večino v državnem zboru.

Več zadržkov pa je na levi. Nekateri v SD, ki je pred leti v času Pahorjevega vodstva stranke že sklenila podobno politično pogodbo z Janšo, takšne ideje ne zavračajo vnaprej. A hkrati je med nekaterimi vplivnimi Socialnimi demokrati tudi velik zadržek do sodelovanja s SDS, češ da bi jim volivci to zamerili.

Še manj interesa za kaj takega je zaznati v Golobovi Svobodi in Levici. Tudi v Janševi stranki priznavajo, da bi bilo veliko presenečenje, če bi se odločili podpisati dogovor.

Predsednik vlade pa tako najverjetneje ne bo prišel do svojega političnega cilja - ustavne večine 60 glasov, s katero je napovedoval spremembe volilne zakonodaje in davčnega sidra, ki bi omejil državno porabo.