Bo upadla cena 'belega zlata prihodnosti'?

Medtem ko so zaradi odprave mlečnih kvot v Evropski uniji skrbi glede kolapsa na mlečnem trgu, v Bruslju poudarjajo, da ne bo takojšnjega in neposrednega učinka na cene. Izpostavljajo osnovni namen ukrepa - da bo cena rezultat razmerja med povpraševanjem in ponudbo.

Sicer priznavajo, da bo res velika sprememba in izziv za proizvajalce mleka, a obenem izjemna priložnost. Po njihovih trditvah so namreč obeti na svetovnih trgih zelo pozitivni, zlasti rast povpraševanja v Aziji. Nekateri medtem opozarjajo na negativne učinke ruskega embarga, vendar drugi poudarjajo, da je razmeroma majhen delež izvoza evropskega mleka v Rusijo.

Kljub kvotam se je v zadnjih petih letih izvoz evropskih mlečnih izdelkov iz Unije po obsegu povečal za 45 odstotkov, po vrednosti za 95 odstotkov. Tržne napovedi za nadaljnjo rast ostajajo zelo obetavne zlasti za proizvode z visoko dodano vrednostjo, kot je sir, pa tudi za sestavine v prehranskih, športnih in dietetičnih proizvodih.

Slovenske kmete skrbi upadanje cen

Proizvodnja kravjega mleka je najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. K skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 15, k vrednosti živinoreje 32 odstotkov. Slovenski kmetje letno proizvedejo okoli 500 milijonov litrov mleka, okoli tretjino ga izvozijo v Italijo, Avstrijo in zadnja leta tudi na Hrvaško, a zaradi strahu pred nižjimi cenami ponekod ne izključujejo opuščanja prireje.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije svetujejo kmetom, naj prihodke povečujejo s predelavo mleka, neposredno prodajo na domu, preko mlekomatov ali prodajnih prostorov na kmetijah. Po njihovem mnenju bi bilo treba stremeti tudi k posebni kakovosti, na primer mleku s travnikov, ekološkemu mleku, mleku brez gensko spremenjenih organizmov. Pozivajo, naj potrošnike seznanijo s prednostmi svežega in pasteriziranega mleka v primerjavi s steriliziranim, priložnosti vidijo tudi v povečanju prodaje mleka v šolah, vrtcih in domovih za ostarele.

Preusmeritev v kakršno koli tehnologijo - tako reje kot predelave - pa je ekonomsko vprašljiva in odvisna od finančne stabilnosti kmetije. Zato na kmetijski zbornici menijo, da morajo pomembno vlogo odigrati odkupovalci mleka in mlekarne. Slovenski kmetje proizvajajo kakovostno mleko, ki se ga da predelati v visoko kakovostne proizvode, zato je pomembno, da mlekarne odkupijo in predelajo čim večjo količino slovenskega mleka, poudarjajo.

Od države pričakujejo, da bo pravočasno začutila pojav morebitne krize in začela izvajati interventne ukrepe kmetijske politike, na primer s podpiranjem proizvodnje in organiziranjem ter trženjem prireje in predelave mleka. Podpirajo tudi posebne ukrepe za hribovsko-gorske kmetije.

Na kmetijskem ministrstvu se zavedajo, da je lahko ukinitev kvot povod za nestabilne razmere v mlečnem sektorju, a hkrati menijo, da lahko predstavlja tudi priložnost in izzive. Rejci bodo lahko s padcem kvotnega sistema pogodbe o odkupu mleka sklepali neposredno s tujimi mlekarnami, mlekarne bodo lahko sklepale pogodbe neposredno z rejci izven Slovenije. Doslej je veljala zaveza, da morajo rejci mleko prodati odkupovalcu, ki je registriran v Sloveniji.

1. januarja je začelo veljati tudi obvezno pisno sklepanje pogodb v mlečni verigi - med proizvajalcem mleka, odkupovalcem mleka in mlekarno, s čimer naj bi ublažili morebitne pretrese na trgu. Pogodbe med proizvajalcem in prvim kupcem - bodisi zadrugo bodisi mlekarno - morajo biti sklenjene za najmanj 12 mesecev. Ob krizi leta 2008 se je namreč izkazalo, da so največ izgubili kmetje brez pogodb.

Kitajska dovolila uvoz slovenskega mleka

Voda na mlin slovenskim kmetom je zelena luč, ki jo je pred dnevi prižgala Kitajska z odobritvijo uvoza mlečnih izdelkov iz Slovenije. Ljubljanske mlekarne bi rade izvažale sterilizirano mleko, Mlekarna Celeia sirne namaze in nekatere druge izdelke višje dodane vrednosti. Za izvoz pa se bodo lahko registrirale vse mlekarne, nekatere proizvajajo mleko v prahu, ki ga Kitajci zelo iščejo, nekatere fermentirane izdelke.

Evropska komisija ima v primeru nestabilnih razmer na trgu v obdobju 2014-2020 na voljo nabor ukrepov. Med drugim so možni odkupi masla in posnetega mleka v prahu z javno intervencijo, možno je aktiviranje izvoznih nadomestil za določene ali vse mlečne izdelke, tudi pomoč za skladiščenje izdelkov. Konkurenca na svetovnem trgu mleka je ostra in bo še ostrejša, a tudi povpraševanje se bo povečevalo, napovedujejo strokovnjaki. Nekateri so celo prepričani, da je mleko "belo zlato prihodnosti".