Bo varnostnike usposabljala država?

Državni zbor je na zahtevo skupine poslancev SD opravil splošno razpravo o vladni noveli zakona o zasebnem varovanju. Poglavitni cilj novele je zagotoviti, da bodo gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z zasebnim varovanjem, sposobne izpolnjevati pogoje za kakovostno varovanje, ki ga bodo opravljale usposobljene osebe, je povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Zvonko Zinrajh. Največ polemike je bilo sicer zaradi prenosa pristojnosti usposabljanja varnostnikov iz področne zbornice na notranje ministrstvo.

Pri tem pa je po njegovih besedah najbolj pomembno, da se zagotovi varnost uporabnikov storitev varovanja. Ob tem, da se v največji meri prepreči nezakonite posege v človekove pravice in temeljne svoboščine oseb.

Ministrstvo za notranje zadeve je lani in letos na podlagi pritožb družb za zasebno varovanje opravilo nadzor nad izvajanjem usposabljanja in ugotovilo, da zbornica ni povsem spoštovala nekaterih določb pravilnika o izvajanju javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja, je povedal Zinrajh.

Novela zato predvideva prenos organizacij usposabljanja iz zbornice na policijsko akademijo. Glavi namen je v tem, da bodo usposabljanja bolj strokovna, obenem pa bodo onemogočala privilegiranje posameznih družb za zasebno varovanje, je poudaril Zinrajh.

Novela sicer namesto obveznega članstva predvideva prostovoljno združevanje v zbornico za zasebno varovanje.

SDS bo pripravila dopolnila

Največja koalicijska poslanska skupina SDS bo novelo zakona v prvi obravnavi podprla, medtem ko bo za prihodnje obravnave pripravila nekaj dopolnil, ki naj bi izboljšala novelo. SDS se tako ne strinja s tem, da bi lahko le policijska akademija izvajala usposabljanja, je povedal poslanec SDS Dimitrij Kovačič. Po njegovem mnenju lahko usposabljanje opravlja tudi zbornica ali katera druga ustrezna usposobljena institucija.

Nova Slovenija zakonski noveli po besedah poslanke NSi Mojce Dolinar Kucler ne bo nasprotovala. Novela med drugim "pozitivno določa" večja pooblastila inšpektorjem. V primeru kršitev bodo tako imeli inšpektorji možnost prepovedati nezakonito izvajanje službe, je poudarila poslanka NSi.

V SLS ocenjujejo, da je novela primerna za nadaljnjo obravnavo, saj natančneje ureja to področje. Koalicijska SLS se tudi ne strinja s stališčem zbornice, da se dejavnost zasebnega varovanja podreja policiji. V poslanski skupini tudi dvomijo, da bi notranje ministrstvo brez sodelovanja zbornice določalo programe usposabljanja. "Naš cilj je jasen, službe zasebnega varovanja morajo svoje delo opravljati strokovno in kvalitetno," je povedal poslanec SLS Marjan Drofenik.

DeSUS zakonskim spremembam "v načelu" ne nasprotuje, je povedal vodja njihove poslanske skupine Franc Žnidaršič. Mnoge rešitve, ki po njegovem mnenju pomenijo omejevanje gospodarske pobude in širitev pooblastil detektivov, so za DeSUS sicer nesprejemljive, vendar pa novela vsebuje tudi nekatere dobre rešitve, zato stranka a priori ne zavrača zakona. DeSUS sicer podpira svobodno vključevanje v zbornico.

Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov je navedel stališče Inštituta za javno upravo, da spremembe pomenijo podržavljanje izobraževanja in usposabljanja varnostnega osebja. Največja opozicijska stranka SD tako nasprotuje spremembam. To pa je po mnenju inštituta v nasprotju s slovensko in evropsko politiko, po kateri naj bi se država umikala iz gospodarstva.

Predlagane spremembe zakona pa so po mnenju poslanske skupine LDS "popolnoma neevropske in uveljavljajo koncept, po katerem bo zasebno varovanje pri nas policijski podsistem", je povedal opozicijski poslanec LDS Ljubo Germič. Tako je tudi LDS kritična do prenosa pooblastil za usposabljanje kadrov za varovanje iz zbornice na policijsko akademijo. Kot glavni argument za zavrnitev zakona s strani LDS pa je Germič navedel pravno mnenje Inštituta za javno upravo, ki zavrača predlagane spremembe, saj predlog zakona pogoje za izvajanje zasebne dejavnosti v celoti veže na državo.

Novela pa je po mnenju SNS "popolnoma nesprejemljiva". Najmanjša opozicijska stranka SNS se tako pridružuje mnenju Inštituta za javno upravo, ki ne podpira zakonskih sprememb. Zakon je pripravljen tako, da če bo sprejet, bo verjetno tudi državni svet nanj podal veto, je ocenil poslanec SNS Sašo Peče.