Bo vlada zamenjala nadzornika STA, ki je razkril zaupni dokument?

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je ravnanje Radovana Cerjaka, odvetnika in člana nadzornega sveta STA, obravnavala na podlagi prijave, ki jo je 20. julija lani podala STA oz. njen tedanji direktor Bojan Veselinovič. V njej je zapisal, da je Cerjak – tako kot ostali člani nadzornega sveta – na seji 8. marca 2021 prejel pogodbo, sklenjeno med STA in časopisom Dnevnik, ki je bila označena kot poslovna skrivnost. Pospravil jo je v svojo aktovko in zapustil sejo, še preden bi nadzorni svet odločil o pobudi za pridobitev pogodbe in o načinu seznanitve oziroma vpogleda vanjo. Mladen Terčelj, predsednik nadzornega sveta STA, je po besedah Veselinoviča ocenil, da je to dejanje nedopustno in v nasprotju s pravili korporativnega upravljanja ter predpisi, ki urejajo delovanje nadzornega sveta STA. 

Cerjak je o vsebini pogodbe s časopisom Dnevnik javno govoril tudi v javnosti, in sicer v oddaji TV Nova24 11. marca lani, objavljen pa je bil tudi pisni povzetek oddaje. 

Veselinovič je v prijavi navedel še, da je Cerjak s tem, ko je elektronska sporočila naslavljal samo na direktorja, ne pa tudi na ostale nadzornike, kršil načela korporativnega upravljanja, pa tudi poslovnik nadzornega sveta STA, skladno s katerim je za komunikacijo nadzornega sveta STA pristojen samo njegov predsednik. Prijavi je priložil kopijo korespondence, na katero se sklicuje. 

Cerjak se je branil, da je bil na položaj člana nadzornega sveta STA izvoljen kot fizična oseba in ne kot odvetnik. Veselinovičeve navedbe je označil za neresnice in polresnice, na katere ni želel odgovarjati. 

Da Veselinovičeva prijava v celoti odraža stanje dogodkov na 7. redni seji nadzornega sveta STA in po njej, je Komisiji potrdil tudi Terčelj. Dodal je še, da je Cerjak z objavo dokumenta, ki mu je bil posredovan s posebnim opozorilom, da ima dokument stopnjo zaupnosti "poslovna skrivnost", kršil 4. alinejo 2. točke 5. člena Zakona o poslovni skrivnosti. 

Ugotovitve komisije: kršenje načel Kodeksa odvetniške poklicne etike

Komisija za etiko je nato sklenila, da je Cerjak kršil pravila in načela Kodeksa odvetniške poklicne etike, ki v 8. členu določa, naj odvetnik pri svojem delu skrbi, da ohrani osebno čast in čast odvetniškega poklica. "Tudi v življenju in delu, ko ne opravlja odvetniške dejavnosti, naj se varuje, da ne bi škodoval ugledu odvetništva. Odvetnik naj vselej upošteva pravila o lepem vedenju. Odlikuje naj se v humanosti in spoštovanju človekovega dostojanstva. Prizadeva naj si za višjo kulturo v odnosih med ljudmi in za uveljavljanje vzgojnih vplivov. Po tem pravilu naj ravna tudi tedaj, ko preneha opravljati odvetniški poklic," so zapisali. V 15. členu pa Kodeks določa, da naj se odvetnikova pravniška in splošna kultura pokaže v vsem njegovem poklicnem delu, v njegovih nastopih, vlogah in govorih ter v stikih s strankami in kolegi, sodnimi in drugimi organi. 

Odvetnik je po mnenju Komisije k častnemu ravnanju zavezan tudi, ko ne opravlja odvetniškega dela in tudi, ko preneha opravljati odvetniški poklic. "Častnost in zakonitost delovanja mora biti odvetnikovo vodilo ne le pri njegovem odvetniškem delu, pač pa tudi pri delu, ki ga opravlja izven odvetništva, saj tudi takšno ravnanje lahko okrni ugled odvetniškega poklica," so zapisali. Dejstvo, da je bil Cerjak za člana nadzornega sveta izvoljen kot fizična oseba, ne pa kot odvetnik, zato ne opravičuje njegovih ravnanj v svojstvu člana nadzornega sveta in jih ne izvzema iz presoje skladnosti s Kodeksom, so še menili v komisiji. 

Poleg tega je odvetnik kot pravni strokovnjak seznanjen z določbami zakonodaje s področja varstva poslovne skrivnosti in z obveznostmi članov nadzornega sveta. "Ravnanje člana nadzornega sveta, ki na opisani način odtuji pogodbo, za katero ve, da je označena s stopnjo zaupnosti poslovna skrivnost, ne ohranja osebne časti in časti odvetniškega poklica, prav tako pa ne izraža odvetnikove pravniške in splošne kulture. Dodatno težo kršitvi daje dejstvo, da je odvetnik vsebino pogodbe razkril tudi v televizijski oddaji, s čimer se je z njeno vsebino seznanila splošna javnost," so utemeljili svoje mnenje. 

Kot odvetnik se je moral Cerjak po mnenju Komisije zavedati problematike razkrivanja vsebine pogodbe, ki je označena kot poslovna skrivnost, kot član nadzornega sveta pa zakonske dolžnosti članov nadzornih svetov glede varstva poslovne skrivnosti in posledic, ki jih opisano ravnanje lahko ima za prijavitelja. Tako očitna kršitev škoduje tudi ugledu odvetništva in ni v skladu s stopnjo splošne kulture, ki se pričakuje od odvetnika. 

Glede na vse navedeno je Komisija za etiko sprejela mnenje, da je Cerjak kršil 8. in 15. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike in s tem škodoval ugledu odvetništva. 

Je Cerjak še vedno primeren za nadzornika STA in Telekoma? 

"Če se ugotovi, da je član na seji nadzornega sveta STA odtujil in kasneje v javnosti razkril dokument, za katerega je vedel, da je označen s stopnjo zaupnosti 'poslovna skrivnost', to po mnenju Ministrstva za kulturo predstavlja kršitev zakonsko določenih obveznosti in dolžnosti člana nadzornega sveta in bi eventualno lahko predstavljalo tudi razlog za njegovo predčasno razrešitev," odgovarjajo na na Uradu vlade za komuniciranje (Ukom).

Dodajajo, da je lahko član nadzornega sveta pred koncem mandata razrešen tudi, "če huje krši obveznosti, če s svojim delovanjem povzroči STA večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu STA". A kot ob tem poudarjajo, vlada pristojnosti za razrešitev člana nima. Ker namreč člane nadzornega sveta na predlog vlade imenuje državni zbor, mora nadzorni svet morebiten predlog za razrešitev prav tako nasloviti na državni zbor.

Vendar pa je v zvezi s predčasno razrešitvijo člana nadzornega sveta treba poudariti, da ne glede na podane razloge oz. ugotovljene kršitve člana vlada te pristojnosti nima. Če nastopi zakonski razlog za predčasno razrešitev, mora na podlagi drugega odstavka 14. člena ZSTAgen nadzorni svet predlagati subjektu, ki je takega člana imenoval oziroma izvolil, da ga razreši in imenuje oziroma izvoli novega člana nadzornega sveta.

Cerjak je sicer tudi član nadzornega sveta Telekoma. Štiriletni mandat v nadzornem svetu Telekoma Slovenije je nastopil 22. januarja lani. A kot tudi tu odgovarjajo na Ukomu, je nadzorni svet Telekoma v pristojnosti SDH.

Kot še zagotavljajo na Ukomu, urad redno izpolnjuje vse finančne obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, ki je bila z STA sklenjena v času prejšnje vlade. Poudarjajo tudi, da je STA institucionalno avtonomna in uredniško neodvisna javna institucija ter da so naloge in obveznosti direktorja natančno določene z zakonom in aktom u ustanovitvi agencije.

Vprašanje, ali Cerjak po vsem tem še vedno uživa podporo vlade ali pa so morda predvidene menjave v nadzornem svetu STA in Telekoma, smo poslali tudi na Ministrstvo za kulturo. Na odgovore še čakamo. 

Spomnimo

Državni zbor je Cerjaka med nadzornike agencije imenoval septembra 2020 na predlog vlade s potrebno večino vseh poslancev za preostanek mandata nadzornega sveta STA do 11. decembra 2023.

Poslanci Levice, LMŠ, SD in SAB so se že pred glasovanjem v skupni izjavi izrekli proti temu. "Ugotavljamo, da kandidat ne izpolnjuje niti strokovnih pogojev niti etičnih meril za imenovanje predstavnika ustanovitelja v nadzornem svetu STA," so zapisali. Očitali so mu, da med drugim tudi ne izpolnjuje pogoja delovnih in vodstvenih izkušenj. Prav tako so opozorili na vprašanje konflikta interesov, saj po njihovih navedbah Cerjak "redno sodeluje z Novo24TV, Demokracijo in drugimi mediji, ki so povezani z največjo koalicijsko stranko, ter nastopa v vlogi odvetnika le-teh v pravnih postopkih". Menili so, da želi SDS s Cerjakovim imenovanjem "po svoji meri prikrojiti medijski prostor" ter s tem resno ogroziti neodvisnost STA.

Naj ne izglasujejo imenovanja Cerjaka za novega nadzornika STA, je tedaj poslance pozvalo tudi Društvo novinarjev Slovenije. Kot so zapisali, se zavzemajo za visoke standarde spoštovanja kulture javnega dialoga in človekovega dostojanstva, ki pa jih on "s svojimi žaljivimi in nedostojnimi izjavami" ne izpolnjuje. Menili so, da je neprimeren tudi zaradi stališč do slovenskih medijev, ki jim očita orkestrirano delovanje v interesu "bivšega režima".