Skoraj pol leta po tem, ko je KPK pri selitvi Damirja Črnčeca z Morsa na SDH zaznala korupcijska tveganja in vladi predlagala, naj sistemsko uredi področje prehajanja kadra med politiko in gospodarstvom, je komisija dočakala odgovor.
Da to področje pri nas ni povsem neurejeno. Da ga ureja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa recimo tudi, da nekdanji javni funkcionar dve leti ne sme lobirati ali zastopati podjetij pri ustanovi, kjer je prej delal.
Komisija pa je vlado takrat pozvala, naj razmisli o dodatnih ukrepih za večjo transparentnost, pa o uvedbi obdobja ohlajanja, prepovedi zaposlitve po koncu funkcionarskega mandata.
"Je pa treba tukaj vedno paziti, da se upošteva načelo sorazmernosti, neko ravnovesje med svobodo zaposlovanja na eni strani in seveda varstvom integritete na drugi," opozarja Miro Cerar, dekan ljubljanske pravne fakultete.
Tako pravnik in nekdanji predsednik vlade, tudi on prepričan, da je prostora za izboljšanje na tem področju še kar nekaj. A hkrati tudi, da težava ni toliko v zakonodaji, pač pa v šibki etični kulturi.
Primer hitre in med božično-novoletnimi prazniki izpeljane zaposlitve Črnčeca na SDH, ki bdi nad 13 državnimi milijardami, je sicer sprožil ostro izmenjavo besed med KPK in vlado. SDH in Črnčec pa sta zoper komisijo sprožila tudi upravni spor.
"Ko se pravzaprav državni organi medsebojno obtožujejo, drug drugemu namenjajo težke, celo žaljive besede, so celo prezirljivi drug do drugega, kar zbija ugled vsem njim in predvsem zaupanje nas državljanov v državo kot takšno," pravi Cerar.
Na vladi so sicer napovedali, da bodo spremljali prakso v drugih članicah EU. Pri čemer ugotavljajo, da druge države praviloma obdobja prehajanja nimajo določenega za vse javne uslužbence, kot so razumeli priporočila KPK, da naj se to uredi v Sloveniji.
Iz KPK pa danes, da se strinjajo, da je treba med omejitvami in tolikšno zaposlitveno svobodo, ki bo v javni sektor privabljala najboljše kadre, najti ravnotežje. Hkrati pa poudarjajo, da so za zajezitev zlorab in krepitev zaupanja, dodatni ukrepi, kot je uvedba obdobja ohlajanja, nujni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.