Bo vlada pingpong med MORS in MGRT presekala z ukinitvijo medresorske skupine?

Za razumevanje sporov in nenehnega preusmerjanja odgovornosti z enega na drugega – med Ministrstvom RS za obrambo (MORS) in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter med institucijama, ki sodijo pod njuno okrilje – Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) in Zavodom Republike Slovenije za blagovne rezerve (ZRSBR), smo se poglobili v ozadje nakupovanja zaščitne opreme za zajezitev okužbe z novim koronavirusom. Analiziramo pogodbe, dobave, predplačila in nakazila, pristojnosti in odločitve. Spregovorila sta tudi državna sekretarja na obeh ministrstvih – na obrambnem Damijan Jaklin, ki je tudi vodja medresorske delovne skupine, in gospodarskem Aleš Cantarutti.

Vse se vrti okoli številk, v milijonih. Od mask do zaslužkov. Slovenija mesečno potrebuje izjemno velike količine zaščitne opreme za zajezitev širjenja okužbe. V infografiki razkrivamo podrobne podatke, kjer izstopajo zaščitne maske različnih tipov, največ kirurških, potrebujemo jih kar 20,5 milijona na mesec, sledijo rokavice, 16 milijonov, pa pol milijona zaščitnih očal, skoraj milijon zaščitnih plaščev, sedemdeset tisoč litrov razkužila. 

Zavod za blagovne rezerve je podpisal osem aneksov zaradi zamud pri dobavi in pridobivanju certifikatov 

Vrtoglave številke zaščitne opreme pomenijo tudi vrtoglave cene in zaslužke. Pregledali smo pogodbe, ki jih je Zavod za blagovne rezerve sklenil s posameznimi dobavitelji. Po zadnjih javno objavljenih podatkih 19. aprila so jih od 59 pogodb osem razveljavili, saj niso pravočasno dobavili zaščitne opreme, 23 pogodb je v celoti izpolnjenih, 24 jih je v teku, štiri podjetja – Biovis, Art-pe, Geneplanet in Medicop, pa so jih delno izpolnila.

Na portalu javnih naročil so do zdaj objavili 65 pogodb oziroma aneksov k pogodbam. Sklenili so jih osem. Večinoma gre za podaljšanje roka dobave.

Biovis je naročilo do podaljšanega roka izpolnil le delno, dobaviti bi moral 300 tisoč KN95-mask po ceni 3,90 evra v vrednosti 1,4 milijona evrov, Zavod za blagovne rezerve jim je plačal 1,2 milijona evrov.

Labena je tisto podjetje, ki ni dostavilo 3,8 milijona mask zaradi prevare bosanskega poslovneža. Ker niso pravočasno dobavili zaščitnih mask, so ostali tudi brez pogodbe v višini 6,4 milijona evrov. Pri pogodbi za 470 tisoč FFP2 mask po ceni 3,45 evra za skupaj 1,6 milijona evrov, pa so podpisali aneks, rok dobave 30. april.

Hmezad TNT, podjetje v lasti ljubljanskih poslovnežev očeta in sina Miloša in Domna Prešerna, je po podpisanem aneksu za podaljšanje roka, 22 milijonov mask 3 Ply po ceni 56 centov v skupni vrednosti 12,3 milijona evrov, dobavil 20. aprila, nam potrdi Cantarutti. Hmezad TMT se sicer ukvarja s prevozi in nizkimi gradbenimi deli, Prešernova pa preko Hmezada TMT obvladujeta še 8 podjetij. V zadnjih letih sta se podpisala pod več velikih nepremičninskih in gradbenih projektov predvsem v Ljubljani, razburila pa sta s prenovo vile na grajskem griču.

Dobnik trade je naročilo milijona troslojnih kirurških mask po ceni 49 centov do 15. aprila izpolnil v celoti. To je podjetje, ki je dobilo posel plačan še pred dobavo, in sicer 20. marca v višini nekaj manj kot 600 tisoč evrov. Ob tem velja spomniti na besede ministra Zdravka Počivalška, ki vselej poudari, da nihče ne dobi plačila vnaprej. In ni edino.

Predplačilo je dobilo tudi podjetje Geneplanet za 220 ventilatorjev v višini 8,8 milijona evrov, potrdi Cantarutti. "To je bila zavestna odločitev, saj ne moremo ostati brez ventilatorjev, tržišče se zaostruje, na Kitajskem se bojijo drugega vala in lahko se zgodi, da spet ne bo na voljo dovolj opreme." Geneplanet mora ventilatorje po aneksu iz Kitajske dobaviti najpozneje do 15. maja.

Acron je z državo podpisal tri pogodbe, zapomnili pa si ga bomo predvsem po tem, da je v podjetju zaposlena mati obrambnega ministra Joži Tonin. Aneks so sklenili pri tretji pogodbi za dobavo 5 milijonov FFP2-mask, po ceni 3,90 evra, skupno za 19,5 milijona evrov. V aneks so zapisali sukcesivno dobavo do 31. julija. Posel, tudi na zahtevo obrambnega ministra Mateja Tonina, preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije. Ob tem pa je Cantarutti pojasnil, da so sprva posel z Acronom vodili na MORS, ko so ugotovili, da je tam zaposlena ministrova mati, so ga odstopili MGRT oziroma Zavodu za blagovne rezerve. "Sam sem se sestal z direktorjem Acrona, pripravili so zelo korektno ponudbo, ki je bila uresničljiva, zato je zavod tudi sklenil pogodbo."

Sanolabor pa ima težave pri pridobivanju certifikatov k troslojnim kirurškim maskam, saj so podpisali dva aneksa k dvema pogodbama, da morajo predložiti analizne certifikate proizvajalca. Če certifikata ne bodo predložili, bo Zavod za blagovne rezerve sprejel blago kot maske tipa II. in tako obdržal šest odstotkov kupnine, v nasprotnem primeru jo bodo nakazali Sanolaborju. A kot nam je pojasnil Cantarutti, se je zapletlo zaradi regulative na Kitajskem, ki je zaradi številnih ponaredkov zelo zaostrila pogoje za izvoz in hkrati tudi ustreznost certifikatov. "Po mojih informacijah in več tedenskih prizadevanjih so maske z ustreznim certifikatom že na poti v Evropo."

Zavod za blagovne rezerve je marca in aprila tako že izplačal 31,2 milijona evrov. Ob tem je treba poudariti še eno predplačilo, in sicer podjetju LRM, gre za podjetje, ki se ukvarja s trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi potrebščinami, posel pa je bil storniran. Država jim je vnaprej plačala 132 tisočakov za ventilatorje, a kot je poudaril Cantarutti, jih niso dobavili zato, ker jih je Brazilija zasegla. Včeraj, 22. aprila, so predplačilo, kot je zatrdil državni sekretar, v celoti vrnili. 

Še pred javno objavljenimi pogodbami smo razkrili, da je od 16 podjetij, ki so prejeli posel na razpisih blagovnih rezerv, kar 10 takšnih, ki se do zdaj niso ukvarjali z medicinsko opremo.

Je bil tudi to razlog, da so se dogajale zgodbe z maskami iz serviet in gumic, kjer smo razkrili podrobnosti posla o tem, kdo je prižgal zeleno luč za 860 tisočakov vredna posla, za eno masko pa smo plačali od 76 do 80 centov. 

Na jasno vprašanje, kdo konkretno je odločil o poslu podjetja Korez-Sorting group iz servietov in gumic ter Acrona, Jaklin odvrne: "Mi zadeve administrativno pogledamo, oni se odločijo, s kom bodo sklenili pogodbo, ali ne. MORS nima pri tem nič? Ne."

Spomnimo na Cantaruttijeve besede: "Sprva so posel z Acronom vodili na MORS, ko so ugotovili, da je tam zaposlena ministrova mati, so ga odstopili MGRT oziroma Zavodu za blagovne rezerve." In še, ko govorimo o Korez-Sorting groupu, na MGRT trdijo, da je URSZR oz. MORS tisti, ki potrdi ustreznost ponudbe.

In takšno prelaganje odgovornosti spremljamo že nekaj tednov. Glede sprejemanja odgovornosti se je sistem med dvema ministrstvoma, dvema institucijama, ki sodita pod njuno okrilje in medresorsko skupino, v kateri so predstavniki šestih ministrstev, izkazal za precej zapletenega. Zakaj sploh takšen sistem? 

Skladišče je bilo prazno, stanje je bilo "noro"

Odločitve so morale biti hitre, skladišča v Rojah so bila prazna, če se ne bi odzvali takoj, bi se nam lahko zgodil italijanski scenarij, pripovedujeta tako Jaklin kot Cantarutti. "Komaj smo dobili kakšne majhne pošiljke, da smo gasili požar, bilo je noro." Posel so dobili tisti, ki so bili sposobni čim prej dobaviti zaščitno opremo, predvsem maske. Marsikdo, tudi zelo izkušeni, so se ušteli, pravi Cantarutti, "finančna tveganja so bila velika, nekateri so ostali brez dela denarja in jim je danes žal, da so šli v posel".

Zakaj tako, Jaklin podkrepi s podatki zalog v Državnem logističnem centru Roje (DLC Roje) ob nastopu vlade Janeza Janše in njegovem prihodu na MORS. V spodnjem grafu si lahko podrobno preberete zaloge države 16. marca in danes. Na primer, na zalogi je bilo vsega 100 tisoč zaščitnih mask, kar ni niti za dnevno potrebo, če sodimo po datumu 20. 4., ko so jih razdelili 200 tisoč. Trenutno je v Rojah okoli 5,5 milijona mask.

Jaklin: Uprava za zaščito in reševanje je tajništvo za Zavod za blagovne rezerve in ne odloča o nakupu zaščitne opreme

Medresorska delovna skupina za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme je bila ustanovljena izključno zaradi izražene potrebe gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, zatrdi Jaklin, in sicer zaradi objektivnih razlogov – zdravstvenih in kadrovskih, ker je ekipa na blagovnih rezervah potrebovala pomoč.

Z ustanovitvijo delovne skupine so centralizirali tudi zbiranje ponudb na skupni elektronski naslov ponudbe@urszr.si, ker so se do tistega trenutka ponudbe zbirale skoraj na vsakem ministrstvu in jih je bilo tehnično nemogoče pregledati, pojasnjuje Jaklin in zatrdi, da je elektronski naslov nastal po spletu okoliščin. "Po videokonferenci na našem ministrstvu, ki je imelo edino dovolj velik prostor za sestanek, smo bili mi sposobni v tistem trenutku najhitreje, v roku ene ure, sformirati nov email, ki v bistvu ni email naše institucije, ampak je email izključno za projektne potrebe delovanja medresorske delovne skupine, ki pač ima kratico URSZR, ker mi druge nismo mogli vzpostaviti." 

V nekaj urah je bilo na ta naslov iz različnih institucij, ministrstev poslanih čez 870 bolj dopisov kot ponudb, zatrdi Jaklin. "In začelo se je zelo mukotrpno delo tistih, ki so takrat v prvi fazi administrativno pregledovali te ponudbe, ali je zaščitno sredstvo sploh na seznamu, ki ga je pripravila stroka. Ministrstvo za zdravje je pregledalo ustrezne certifikate in ob ustrezni oceni tveganja je bila potem ponudba posredovana blagovnim rezervam. Mi torej obdelamo ponudbe, blagovne rezerve  pa se odločajo, ali bodo sklenile pogodbo ali ne, se dogovorijo o ceni, dobavnih rokih. Tudi iz naše dokumentacije izhaja, da med tistimi, ki smo jih mi posredovali naprej in med tem kar je zdaj objavljeno na njihovem portalu, niso z vsemi sklenili pogodbe. Mi smo tisti, ki delimo, mi ne kupujemo in ne prodajamo. Tretja faza je bila pomoč še drugih ministrstev pri zagotavljanju logistike, da je ta oprema varno prišla v Slovenijo, ali po zraku, ali po kopnem."

Le dva odstotka popolnih ponudb

V 13 delovnih dneh so pregledali več kot dva tisoč ponudb, od tega je bilo popolnih v tej prvi fazi slabih 40, kar pomeni slaba 2 odstotka. To pomeni, trdi Jaklin, da so razmere na trgu kaotične, "da tisti, ki so se prej ukvarjali s tem, nekako niso obvladali situacije, da so med ponudniki takšni, ki se prvič soočajo s tovrstnimi zadevami". Ponudbe so precej pomanjkljive, trdi Jaklin, "mi jih pozivamo k dopolnitvam, predvsem ministrstvo za zdravje jim svetuje, katere vse certifikate potrebujejo, kajti če bi mi takoj vse zavrnili, mi zdaj ne bi imeli skoraj nobenega zaščitnega sredstva."

"Nimam ne političnega ne finančnega interesa," odvrne Cantarutti na to, kdo in kako je izbiral dobavitelje posrednike. "Takrat je bila res vojna, mi smo nujno potrebovali opremo in tudi že dobavili 143 respiratorjev, ki so razdeljeni po bolnišnicah. Obrnil sem se le na eno podjetje Medicop, ki sem ga spoznal, ko jim je naše ministrstvo v višini 600 tisoč evrov sofinanciralo investicijo, širitev podjetja. Gre za resno podjetje, ki je bilo sposobno dobaviti ventilatorje, od posla nimam nič."

Medicop je z državo podpisalo pet pogodb v višini dobrega milijona evrov. Gre predvsem za oprema za zasilno oskrbo z medicinskim kisikom v zabojniku in priloženo opremo, pa kisikovo grupo z vozičkom, jeklenko in tudi maske FFP2.

Cantarutti: Zavestno smo se odločili, da nabavljamo preko posrednikov, ker Zavod za blagovne rezerve z nekaj zaposlenimi tega ni bil sposoben izvesti

Zavestno smo se odločili, da nabavljamo preko posrednikov, ker Zavod za blagovne rezerve z nekaj zaposlenimi tega ni bil sposoben izvesti, pojasnjuje Cantarutti. "Ne moremo se primerjati z Nemčijo, kjer imajo postavljeno celotno infrastrukturo. Blagovne rezerve niso nikoli tega počele, gre za majhno ekipo." Finančno tveganje neposrednega naročanja bi bilo preveliko, zatrdi. 

Posel z Alibabo padel zaradi neustreznih certifikatov?

Je zato propadel posel z Alibabo? Kaj se je zgodilo s skoraj šest milijonov kosov zaščitne opreme, ki bi Slovenijo stali skoraj sedem milijonov evrov, če bi se za ponudbo Alibabe odločili takoj? Vsak dan čakanja zaradi logističnih težav se posel podraži. Država se ni odločila hitro. MORS se je 11 dni s presledki dopisoval z Alibabo, nato se je vključila še Pošta Slovenije, ki naj bi posel logistično izpeljala. Vrstila so se elektronska pisma – naročilnice, posodobljene naročilnice, izbira uvoznika – Pošte, dokumentacija opreme, testiranja, fotografije, certifikati, prevodi certifikatov. Pošta je medtem še kar čakala na navodila državnih institucij.

Pri izvedbi posla se je vključil tudi MGRT, ki je poskušal preko SDH s predplačili pomagati Pošti, da bi ta posel dejansko izpeljali, zatrjuje Cantarutti, a se je posel "ustavil, ker Alibaba nima potrebnih certifikatov".

Medtem pa opreme v Rojah še vedno ni dovolj. Predvsem primanjkuje mask najvišje zaščite FFP2 in FFP 3 in določen del zaščitne opreme za zdravstvo. 

Okoli 200 tisoč mask in 100 tisoč rokavic so v DLC Roje razdelili 20. aprila. 

Po dogovoru, pripoveduje Jaklin, 70 odstotkov opreme razdelijo zdravstvu in domovom starejših občanov, 30 odstotkov pa vsem ostalim. "Ker je pač pomanjkanje bilo in je na neki način še, zato se je ta oprema na začetku namenjala na področja, ker je bila večja prisotnost bolezni virusa."

Ko pride oprema v skladišče, najprej blago prevzamejo blagovne rezerve, razlaga Jaklin, skupaj z Bureau Veritas količinsko in kakovostno pregledajo prispelo opremo. Napišejo prevzemni dokument, nato pa zaposleni v DLC Roje opremo prevzamejo, zabeležijo. V množici podatkov, zahtevkov, tabel, deset ljudi Službe za podporo s sedežem na Igu izdela naloge za dostavo. 

Zaposleni v Rojah na podlagi naloga pripravijo posamezne pakete, nekateri jih prevzamejo sami, ostalim dostavijo na lokacijo ali izpostavo. Če so to občine, same delijo po svojem območju naprej. "Tu je en kup logistike in to je bistvo tega našega dela. URSZR je uprava, ki skrbi za zaščito in reševanje, ni zadolžena za nakup."

Vlada ukinja medresorsko delovno skupino, bo odgovornost zdaj bolj jasna? 

Opreme ni mogoče deliti, če je skladišče prazno. Kako in kdo bo kupoval naprej? Opremo bomo potrebovali, saj bo virus med nami, dokler ne bo cepiva in zdravila. Ne le za covid, tudi za ostale programe v zdravstvu, pri delu. 

To opremo je treba še vedno nabavljati na enak način kot do zdaj, zatrdi Jaklin, saj se trg še vedno ni v celoti vzpostavil, pričakuje pa, da se bo v Evropi vendarle v nekaj tednih. "Zdaj, ko imamo v skladišču vsaj minimalno varnostno zalogo, moramo nujno razmisliti, kako nakupe urediti in nadgraditi ta sistem. Mi smo v okviru medresorske delovne skupine ob mnenju Ministrstva za javno upravo (MJU) in Računskega sodišča pripravili predlog, vezan na zakon o javnem naročanju, ali bo šlo v smeri, kot pred krizo, ali ne, se bo morala odločiti vlada." 

O tem, da je čas za vnovična javna naročila s pogajanji, je prepričan tudi Cantarutti, saj zadeva ni več tako kaotična. 

Bo to edini način, da bomo izvedeli, kdo je odgovoren, kdo odloča in ne prelaga odgovornosti v zapletenem sistemu ministrstev in medresorske skupine? Kriminalisti so že na terenu in preverjajo, ali je šlo tudi kazniva dejanja.

Po nekaterih napovedih naj bi medresorsko delovno skupino ukinili že na današnji seji vlade in ob tem obravnavali tudi natančno poročilo dela skupine z vsemi številkami.