Na ministrstvu za ekonomske odnose zaenkrat zadeve ne komentirajo, saj preračunavajo, kakšen dvig cen bencina bi bilo mogoče pogoltniti brez alarmantnih inflacijskih pritiskov. Vlada se namreč spopada z dvema problemoma: prva je inflacija, ki je letos sicer nizka, vendar jo bo uvedba DDV začasno vendarle toliko okrepila, da si vlada ne more privoščiti podražitev, ki bi sprožile verižno reakcijo. Drugi problem pa je proračun. Vlada si enostavno ne more privoščiti, da bi na račun nižje obdavčitve bencina občutno povečala kos torte, ki gre naftarjem. Razmer na svetovnem trgu pa so takšne, da brez skoka ne bo šlo.
Pričakovati je, da bo vlada verjetno že v četrtek ceno 95-oktanskega neosvinčenega bencina dvignila iz sedanjih dobrih 106 najbrž čez 110 tolarjev za liter bencina.
Takšnega medijskega dvoboja med naftarji in vlado pa ne bi bilo, če bi vlada pristala na pregledno prilagajanje cen, ki bi se gibale v skladu s svetovnimi cenami in tečaji. Očitno želi vlada še vedno obdržati vpliv nad temi podjetji, izbrala pa si je nekoliko grobo metodo. Če odmislimo vladne težave z inflacijo in proračunom, bi lahko vladno zavračanje podražitev bencina lahko razumeli tudi kot vladni pritisk na Petrol v pogajanjih o usodi lendavske nafte.
