Bo po odločitvi Ustavnega sodišča možno zahtevati odškodnino?

Ustavno sodišče je odločilo, da so sklepi vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec, s katerimi so podaljševali šolanje na daljavo, neveljavni. Vlada bo morala popraviti napako oziroma pravno šlamastiko, kot so jo poimenovali številni ugledni pravniki. Časa, da to stori, ima tri dni, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem. Na vprašanja o tem, kaj odločitev sodišča pomeni v praksi, je odgovarjal odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.

"Ustavno sodišče glede ukrepov, odlokov in sklepov v svoji odločitvi ni reklo ničesar, zato ne velja nikakršna avtomatika," je dejal Kovačič Mlinar in pojasnil, da globe, ki bi bile na primer danes izrečene, same po sebi ne bi bile neveljavne. Razložil je, da bo vse odločbe treba izpodbijati pred pristojnim sodiščem in tudi zagovarjati, zakaj je bil določen odlok oziroma sklep o podaljšanju tega protiustaven. 

Sodišče je odločilo, da vlada v postopku ni spoštovala prava, zato bi morda lahko za prekrške, storjene po 5. novembru, zahtevali odškodnino. Ustavni pravnik Andraž Teršek je odločitev sodišča pojasnil kot utemeljeno pravno podlago za vložitev morebitnih kazenskih ovadb in odškodninskih tožb.

"V praksi bo glede tega prihajalo do velikih vprašanj"

"Glede kazenskih ovadb bi bil previden," je medtem dejal Kovačič Mlinar, a dodal, da možnosti za odškodninske tožbe so. "Posameznik, ki mu je bila zaradi teh odločitev storjena škoda, bo moral dokazati, kakšna škoda in v kakšni višini je nastala, poleg tega bo moral dokazati tudi protipravnost odločitve," je pojasnil. 

Dodaja, da bo v praksi pri tem veliko vprašanj. "Tudi v preteklosti smo se srečevali z določenimi odločitvami Ustavnega sodišča, ki so navidezno dajale možnost niza odškodninskih tožb, ko pa so postopki prišli na sodišče, so se začele izpostavljati okoliščine, ki so te ambicije zavrle," je dodal, češ da položaj ni črno-bel. 

"Jasno je, da morajo biti državni predpisi v skladu z Ustavo objavljeni v Uradnem listu. Niso bili. In to dejansko je napaka, to bi vam lahko povedal vsak študent prvega letnika," je dejal o pravnem fiasku in politični odgovornosti vlade. "Res pa je, da nihče od ustavnih pravnikov, ki so se doslej ukvarjali s temi vprašanji, na to pomanjkljivost ni opozoril. Vsi so se ukvarjali z vsebinskimi vidiki teh odločitev," je bil samokritičen.