Bo zaradi zaprtih mejnih prehodov čez poletje kaos?

Kot smo že poročali, je Direkcija RS za infrastrukturo z junijem na glavnih cestah Jelšane–Postojna (G1-6) in Starod–Kozina (G1-7) ter na nekaterih glavnih in regionalnih cestah v severovzhodnem delu Slovenije omejila tovorni promet. Hrvaški tovornjakarji tako ne smejo več uporabljati 17 manjših mejnih prehodov, ampak morajo na mednarodne mejne prehode.

Daljinski tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 tone največje dovoljene mase je tako po cestah G1-6 in G1-7 čez Slovenijo prepovedan iz Italije v države, kot so Hrvaška (izjema so naslednje hrvaške županije: Istarska, Primorsko-Goranska in Ličko-Senjska), Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Bolgarija, Črna gora, Romunija ... in obratno. Po teh cestah pa lahko vozijo tovornjaki, težji od 7,5 tone, ki prihajajo iz Italije in imajo cilj (npr. razklad, sedež prevoznikovega podjetja) v hrvaški Istri, Kvarnerju, Liki ali Gorskem Kotarju oziroma obratno. Prav tako promet na teh cestah ni omejen za tovrstna tovorna vozila, ki natovarjajo v Sloveniji in vozijo na Hrvaško ali v prej omenjene oddaljene države in obratno. Znotraj območja omejene uporabe državnih cest, označenega s prometnimi znaki (med Kozino in mejnim prehodom Starod ter med Postojno in mejnim prehodom Jelšane), je dovoljen lokalni promet v skladu z drugim odstavkom 37. člena Zakona o cestah, ki predpisuje, da je v primeru omejitve uporabe javne ceste za tranzit dovoljena uporaba te ceste za lokalni promet. 

Daljinski tranzitni promet težkih tovornih vozil nad 7,5 tone največje dovoljene mase iz Italije proti kontinentalnem delu Hrvaške, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Romuniji … in obratno je tako preusmerjen na avtocesto A1 in A2, Kozina–Ljubljana–Obrežje, ki v tem primeru predstavlja varnejšo vzporedno cestno povezavo z boljšimi prometno tehničnimi elementi, poudarjajo na prometnoinformacijskem centru. Obe relaciji sta po razdalji praktično enaki, po času pa je relacija po avtocesti A1 in A2, Kozina–Ljubljana–Obrežje–Zagreb celo nekoliko hitrejša kot relacija Kozina-Starod (po G1-7) Reka–Zagreb, pojasnjujejo.

Prav tako je prepovedan daljinski tranzitni promet tovornih vozil nad 7,5 tone čez Slovenijo, ki z avtoceste A4 pot nadaljujejo po glavnih ali regionalnih cestah in nato preko mejnih prehodov Središče ob Dravi in Zavrč na Hrvaško in naprej proti BiH, Srbiji, Makedoniji, Bolgariji, Črni Gori, Romuniji … in obratno. Po cesti A4 in naprej po regionalnih in glavnih cestah ter proti mejnima prehodoma Središče ob Dravi in Zavrč na Hrvaško pa lahko vozijo tovorna vozila, težka nad 7,5 tone, ki imajo izhodišče ali cilj (npr. naklad, razklad, sedež prevoznikovega podjetja) v hrvaških županijah Varaždin ter Medžimurje in obratno. Tovorni promet z izhodiščem ali ciljem v Sloveniji ne bo oviran. Znotraj območja omejene uporabe državne ceste, označenega s prometnimi znaki (med Ptujem in mejnima prehodoma Središče ob Dravi oz. Zavrč), je dovoljen lokalni promet v skladu z drugim odstavkom 37. člena Zakona o cestah, ki predpisuje, da je v primeru omejitve uporabe javne ceste za tranzit dovoljena uporaba te ceste za lokalni promet.

Prav tako je prepovedan tranzitni promet tovornih vozil težkih nad 7,5 ton, ki z avtoceste A1 pot nadaljujejo naprej po regionalnih cestah in preko mejnega prehoda Dobovec in mejnega prehoda Bistrica ob Sotli na Hrvaško. Znotraj območja omejene uporabe državne ceste, označenega s prometnimi znaki (to je vzhodno od Celja in južno od A1 do mejnih prehodov Dobovec oz. Bistrica ob Sotli), je dovoljen lokalni promet v skladu z drugim odstavkom 37. člena Zakona o cestah, ki predpisuje, da je v primeru omejitve uporabe javne ceste za tranzit dovoljena uporaba te ceste za lokalni promet. Tranzitni tovorni promet s težo nad 7,5 tone največje dovoljene mase je tako preusmerjen na avtocestne povezave (A1, A4 in A5), ki v tem primeru predstavljajo varnejšo vzporedno cestno povezavo z boljšimi prometno tehničnimi elementi, pojasnjujejo na prometnoinformacijskem centru.

Kot še dodajajo, bo prepoved na cesti G1-6 Postojna–Jelšane in G1-7 Kozina–Starod veljala za tranzit tovornih vozil z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, in sicer iz Italije na Hrvaško, razen na območja Kvarnerja, Istre, Like in Gorskega Kotarja (gre za območja Istarske, Primorsko-Goranske in Ličko-Senjske županije). Dovoljen bo torej prevoz iz Italije po tej cesti npr. na Reko, ne pa v Split.

Če poenostavimo, hrvaška tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone bodo namesto na mejne prehode Jelšane in Starod, morala na mejni prehod Obrežje (izjema so tovornjaki, ki imajo izhodišče ali cilj v hrvaških županijah Istarska, Primorsko-Goranska in Ličko-Senjska), mejne prehode Središče ob Dravi, Zavrč, Dobovec in Bistrica ob Sotli pa bodo morala nadomestiti z mejnimi prehodi Šentilj, Gruškovje in Dolga vas (izjema so tovornjaki z izhodiščem ali ciljem v hrvaških županijah Varaždin in Medžimurje).

V poletnem času lahko tako na omenjenih mejnih prehodih pričakujemo daljše kolone, zato ne bo odveč opozorilo, da pred odhodom preverite stanje na cestah in mejnih prehodih, na pot pa se odpravite v zgodnjih jutranjih urah ali pozno zvečer.

Vprašanja glede obremenjenosti omenjenih mejnih prehodov smo naslovili tudi na Direkcijo za infrastrukturo, njihove odgovore pa še čakamo.