"Ocena Komisije za preprečevanje korupcije kot tudi drugih pristojnih institucij je bila, da so podani sumi kaznivih dejanj iz naslova oškodovanja premoženja," je za našo spletno stran potrdila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Da je revizija projekta pokazala hude pomanjkljivosti, nam je povedal tudi prvi mož slovenske Policije Boštjan Lindav: "Za Policijo, ki je preiskovalni organ in bi morala biti zgled transparentnosti, je to nesprejemljivo."
"Projekt avtocestne policije je bil predvsem projekt politike, ne stroke. Prometna stroka v Policiji mu je v obliki, v kakršni je bila avtocestna policija vzpostavljena, nasprotovala oziroma opozarjala na njegove velike pomanjkljivosti. Projekt je bil zgrajen na trhlih temeljih, pa ne samo z vidika velikega kadrovskega pomanjkanja, ki Policijo pesti že vrsto let in so zato, da so napolnili enote avtocestne policije, šibili na drugi strani postaje prometne policije, ampak tudi zato, ker je izveden na pravno vprašljiv način. Notranji revizor je po uradni dolžnosti projekt revidiral in me po prihodu seznanil s svojimi ugotovitvami, iz katerih izhaja, da je prejšnje vodstvo MNZ in Policije ter DARS-a sklenilo financiranje avtocestne policije, ki predstavlja potencialno kritičnost s številnimi tveganji," pravi ministrica.
Ugotovitve revizorja so takoj posredovali tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in Uradu za nadzor proračuna ter ju pozvali, naj zadevo preučijo in podajo svoje mnenje, je povedala notranja ministrica. "Zato razumem vznemirjenje odločevalcev in nekaterih zaposlenih, ki projekt poskušajo zdaj opravičevati. Hkrati pa podpiram odločitev v. d. generalnega direktorja Policije mag. Lindava o ustanovitvi posebne delovne skupine, ki bo proučila možne organizacijske rešitve za zagotovitev učinkovitega nadzora cestnega prometa na avtocestah in hitrih cestah ter za njihovo ustrezno sistemsko in organizacijsko umestitev v sistem Policije."
"Torej je treba narediti analizo, ali je Uprava avtocestne policije dejansko še potrebna ali pa je najbolj potrebna prisotnost in večje število policistov na postajah prometne policije, ki bodo zadolženi tudi za obravnavo in zagotavljanje varnosti na avtocestah. Naša odločitev nikakor ne bo politična, pač pa bo temeljila na strokovnih argumentih," dodaja Bobnarjeva.
Boštjan Lindav: Izvedena revizija projekta, ki je pokazala na določene hude pomanjkljivosti
Pogodba o sodelovanju, ki sta jo glede ustanovitve Uprave avtocestne policije sklenila Dars in Policija, pa že nekaj časa buri duhove. Pomisleke ima tudi prvi mož slovenske Policije Lindav. "Vem, da je bila izvedena revizija projekta, ki je pokazala na določene hude pomanjkljivosti. Za Policijo, ki je preiskovalni organ in bi morala biti zgled transparentnosti, je to nesprejemljivo. Verjamem, da bodo vse te nadzorne institucije korektno izvedle postopke iz svojih pristojnosti in tudi ustrezno ukrepale. V reviziji so bile ugotovljene tudi določene pomanjkljivosti na strani Policije, zato je bil odrejen dodatni strokovni nadzor nad delom Uprave avtocestne policije. Pomanjkljivosti pa so bile z različnimi ukrepi tudi že sanirane oziroma njihovo odpravljanje še traja."
Sicer pa je sodelovanje Policije s predstavniki DARS-a v operativnem smislu vzorno oziroma zelo dobro, pravi Lindav in dodaja, da DARS upošteva vse njihove predloge. Prav tako je vzorno sodelovanje s Cestninskimi nadzorniki, s katerimi izvajajo tudi skupne poostrene nadzore, vzdrževalci DARS-a pa da so jim v veliko pomoč tudi pri odstranjevanju posledic prometnih nesreč in pri zavarovanju ovir na cesti.
"Smo pa že večkrat pojasnili, da policistov primanjkuje v večini enot. Z ustanovitvijo Uprave avtocestne policije na prvem nivoju organiziranosti Policije, je bilo sistemiziranih tudi precej novih, visoko rangiranih delovnih mest policijskih vodij, prav tako je bilo sistemiziranih in popolnjenih več dodatnih režijskih delovnih mest (administracija, upravljavci premoženja). Ob tem pa na drugi strani policistov, ki delajo na terenu, ni nič več, kot jih je bilo prej, saj so bili zgolj premeščeni iz enot, kjer so delali prej."
Ustanovitev te enote je tako prinesla dodatne stroške, hkrati pa povzročila tudi določene organizacijske anomalije, pravi Boštjan Lindav. "Policisti, ki so zaposleni v enotah avtocestne policije, so bili na plačni lestvici umeščeni višje od ostalih prometnih policistov, ki opravljajo enako delo. Ob tem je primerov, ki jih obravnavajo ostali prometni policisti, bistveno več. In zdi se mi nesprejemljivo in neodgovorno, da bi se organizacijsko osredotočali zgolj na tako ozko področje, kot je avtocesta."
Seveda pa je brez dvoma na avtocestah potreben poseben nadzor cestnega prometa, pravi Lindav, saj se frekvenca tovornega in osebnega prometa vsako leto povečuje, še posebej izpostavljeno pa je obdobje turistične sezone in predpraznični termini.
Kaj se bo z današjim dnem spremenilo glede nadzora na avtocestah?
Državljane je seveda zmotilo, da se ukinjajo enote avtocestne policije, kar naj bi pomenilo, da bo na avtocestnem križu manj policistov, s tem pa slabša tudi prometna varnost. Vendar prvi mož Policije pravi, da to ne drži. "Zaradi kadrovskega popolnjevanja združenih enot avtocestne policije in postaj prometne policije se bo operativna prisotnost in sposobnost povečala. Račun je tu zelo preprost. Trenutno imajo enote avtocestne policije med 10 in 14 policistov (razen ljubljanske enote), na drugi strani pa so kadrovsko močno okrnjene postaje prometne policije, kar je povzročilo, da nobena enota ne more zagotoviti ustreznega nadzora. Dogajalo se je celo, da posamezne enote avtocestne policije niso bile sposobne zagotoviti 24-urne prisotnosti ene patrulje na področju, ki so ga pokrivale. Z rešitvijo, ki jo začasno uvajamo, bomo nastalo situacijo lažje sanirali."
"Nadzor na avtocestah in hitrih cestah bo odslej potekal v enakem obsegu kot v času delovanja enot avtocestne policije. Na območju Policijskih uprav Murska Sobota, Nova Gorica, Kranj in Novo mesto so že sedaj avtoceste in hitre ceste pokrivali policisti Prometnih policijskih postaj. Na območju Policijske uprave Ljubljana bo še naprej delovala enota avtocestne policije. Na območjih Policijskih uprav Maribor, Koper in Celje pa bodo te ceste ponovno pokrivale patrulje prometnih policistov iz teh območij. Poleg tega pa vseskozi nadzor na cestah izvaja tudi Specializirana enota za nadzor prometa, kar je opravljala že pred ustanovitvijo avtocestne policije," pojasnjuje Lindav.
"Kljub napotitvi kadra iz enot avtocestne policije na postaje prometne policije večjih razlik pri nadzoru cestnega prometa na avtocestah in hitrih cestah ne bo. Upam si trditi, da bo ta še večji in učinkovitejši, saj bo lažje zagotoviti 24-urno pokrivanje. Se pa seveda zavedamo, da takšna rešitev ni optimalna in da bo v prihodnje potrebno zagotoviti dodatne prometne policiste. Z ustanovitvijo Uprave avtocestne policije se to ni zgodilo, saj se število patrulj na avtocestah in hitrih cestah ni povečalo. Povečalo se je le število vodstvenih in režijskih delavcev v novo ustanovljenih enotah. Ko ni bilo na razpolago dovolj patrulj, pa so delo na avtocestah opravljale enote postaj prometne policije."
Notranja ministrica: Žal je šlo le za neracionalno dodatno kopičenje delovnih mest
"Dejstvo je, da policijske uprave opravljajo nadzor na 90 odstotkih vseh cest v Sloveniji, le 10 odstotkov nadzora pa opravijo enote Uprave avtocestne policije. Nadzor na avtocestah je seveda nujno potreben. O tem smo v preteklih letih opravili številne razprave. Tudi v temeljnem razvojnem programu Policije do leta 2025 smo zapisali, da je treba prilagoditi delovanje Policije na avtocesti, kar pomeni večja vidnost, večja prisotnost policistov na avtocesti. Zato smo v preteklih letih naredili načrt, kako kadrovsko krepiti postaje prometne policije, kjer bi bili policisti zadolženi za nadzor avtocestnega križa."
"Tako pa je prejšnja garnitura ustanovila samo še eno upravo na državnem nivoju več z direktorskim mestom, čeprav na državnem nivoju že ves čas obstaja znotraj Uprave uniformirane policije Sektor prometne policije, znotraj katerega deluje Specializirana enota za nadzor prometa. Ta prav tako opravlja naloge neposrednega nadzora cestnega prometa, ki zahtevajo posebno izurjenost in usposobljenost na območju celotne države, tudi na avtocestah. Ocenimo lahko, da je očitno žal šlo za neracionalno dodatno kopičenje delovnih mest v upravi."
Dars obžaluje začasno ukinitev avtocestne policije
Notranje ministrstvo meni, da je sporazum med policijo in Darsom glede avtocestne policije sklenjen na način, da dejavnost obeh institucij prepleta in zato meče sum na neodvisnost in kakovost pristojnosti policije v razmerju do Darsa. Dars obžaluje začasno ukinitev avtocestne policije, saj je pomembno prispevala k boljši pretočnosti prometa. V najkrajšem času pričakujejo sestanek z ministrstvoma za notranje zadeve in infrastrukturo ter s Policijo.
Za STA je Dars pojasnil, da s samo vsebino revizije niso seznanjeni, zato je ne morejo komentirati. So pa dejali, da v skladu z omenjenim sporazumom sofinancirajo opremo, ki jo avtocestna policija potrebuje za nadzor prometa na avtocesti. V sklopu tega so našteli vozila, opremo za nadzor hitrosti in opremo za nadzor preobremenjenih vozil. Policiji za najemnino zagotavljajo še souporabo prostorov na območju nekdanjih cestninskih postaj oz. avtocestnih vzdrževalnih baz.
Sofinanciranje avtocestne policije namreč Darsu na dolgi rok prinaša večje finančne učinke od njihovega vložka. Na ljubljanskem avtocestnem obroču in na vseh štirih vpadnih krakih, ki skupaj tvorijo najbolj prometno obremenjen del avtocestnega omrežja, se je v letu delovanja avtocestne policije zgodilo skoraj za tretjino manj prometnih nesreč kot v primerljivem predkoronskem obdobju. To posledično pomeni manj zastojev, pojasnjujejo v Darsu.
To pomembno pripomore k večji varnosti in pretočnosti prometa. V tem času se je pomembno zmanjšalo tudi število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče. To pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega tudi večjo pretočnost prometa. Dars torej avtocestno policijo sofinancira zato, ker to zanj pomeni manj stroškov z vzdrževanjem vozišč.
Ministrstvo za notranje zadeve pa je v odgovoru za STA ocenilo, da takšno "tesno in prepleteno razmerje" med avtocestno policijo in Dars lahko povzroči dvom v korektnost policijskega nadzora nad Dars kot upravljalcem avtocest. Sporazum je zato v postopku spremembe, na način, da bo odpravljen vsak sum v zakonitost razmerja med Dars in policijo, so dodali.
Kaj pravi statistika? Lani na avtocestah umrlo največ ljudi v zadnjih petih letih
Žal stanje varnosti na avtocestah ni takšno, kot bi si želeli, pravijo na Policiji. Predvsem je bistveno več smrtnih žrtev, letos že 13 v prvem polletju, lani jih je bilo v enakem obdobju pet. Sicer pa je v lanskem letu na avtocestah umrlo kar 17 ljudi, kar je največ v zadnjih petih letih. Letos pa beležimo tudi več lahko in hudo telesno poškodovanih, prav tako je več prometnih nesreč z udeležbo vinjenih voznikov. V povprečju se na leto na avtocestah in hitrih cestah zgodi 140 prometnih nesreč, ki jih povzročijo pijani vozniki.
Po drugi strani so lani zabeležili skoraj 300 nesreč manj kot leta 2019. Še pred nekaj tedni so trdili, da lahko avtocestna policija pri interventnih dogodkih ter prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah hitreje posreduje in odpravlja zastoje, prav tako pa tudi lažje preprečuje in odkriva objestno vožnjo in druge kršitve. Samo letos (do 11. julija) so tako policisti avtocestne policije zaznali že 34.706 kršitev cestnoprometnih predpisov, v lanskem letu pa kar 65.977. Za primerjavo: Leta 2019 so policisti na avtocestah obravnavali 50.947 kršitev CPP.
Policisti avtocestne policije pa so uspešni tudi pri preiskovanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, ki jih je v zadnjem obdobju čedalje več. Med take naloge sodi tudi preiskava prometnih nesreč s pobegom. Prisotnost avtocestne policije se je tudi pri omenjenih kaznivih dejanjih izkazala za uspešno, saj je bilo lani prometnih nesreč s pobegom 106, medtem ko jih je bilo leta 2019 148. Lani je policistom uspelo raziskati 53 prometnih nesreč s pobegom (kar je 50-odstotna uspešnost), letos, ko so zabeležili 62 nesreč s pobegom, pa so jih raziskali 43 (kar je skoraj 70 odstotkov).
Statistični podatki govorijo tudi o učinkovitosti projekta. Stanje je daleč od dobrega. Res je, da je manj obravnavanih prometnih nesreč, vendar pa so na drugi strani posledice hujše. Poleg tega je bilo ob ustanovitvi Uprave avtocestne policije veliko govora o tem, da bodo policisti prevzeli tudi obravnavo vseh kaznivih dejanj splošne kriminalitete, ki se bodo zgodila na avtocestah in hitrih cestah. Tako so enote lani obravnavale osem kaznivih dejanj, letos pa štiri. Na podlagi teh podatkov bi lahko zaključil, da kriminalitete na področju avtocest praktično ni, sam pa vem, da so ravno avtocestna postajališča predvsem v času turistične sezone in ob večjih migracijah zelo izpostavljene točke s povečanim številom kaznivih dejanj. Predvsem gre tu za premoženjsko kriminaliteto, kot so tatvine goriva, vlomi v avtodome, tatvine iz vozil in podobno, razlaga Boštjan Lindav.
Prvi mož slovenske Policije pravi, da je ukinitev treh enot avtocestne policije začasen, a nujen ukrep, da bodo uspeli zagotoviti učinkovit nadzor cestnega prometa tako na avtocestah kot na ostalih cestah v državi. V času turistične sezone je to še toliko bolj pomembno, saj je ukrepanje prometnih policistov še pogostejše. Bodo pa zdaj ustanovili delovno skupino, ki bo preučila vse možne organizacijske rešitve in tudi sistemsko umestitev prometnih policistov, ki bodo izvajali nadzor na avtocestah in hitrih cestah. Končno odločitev glede tega projekta bo nato sprejelo vodstvo Policije.
Ministrstvo za notranje zadeve je glede notranje revizije avtocestne policije v popoldanski izjavi za medije nato pojasnilo, da je revizor v poročilu izpostavil vrsto nepravilnosti, zato je MNZ sporazum med njihovim in infrastrukturnim ministrstvom ter Policijo in Darsom odstopil drugim inštitucijam, ki so prav tako podale podobno mnenje. Opozorile so tudi, da je v nekaterih delih podan sum storitve kaznivih dejanj. Zato je MNZ ustavil črpanje sredstev iz tega vira financiranja. "Policija je pristopila k drugačni ureditvi delovanja policije na avtocestah, da bi se odpravil dvom v neodvisnost in zakonitost delovanja Policije v razmerju do Darsa," je glede nedavnega umika nekaterih enot avtocestne policije pojasnil v. d. generalnega sekretarja Gregor Novak. Dodal je, da z vrsto kaznivih dejanj niso seznanjeni, vendar naj bi šlo za taka, ki sodijo v vrsto oškodovanja javnih sredstev. Očitki za zdaj letijo na direktorja in dva zaposlena, vendar Novak na to temo ni podal nobene izjave, saj je poudaril, da so za preiskovanje kaznivih dejanj pristojni drugi organi. Specialnemu državnemu tožilstvu (SDT) bo zadevo odstopila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Dars pravi, da uradno še ni seznanjen. "V tem tem delu tudi ne vemo, s čim bi bil seznanjen. V delu, ko bomo mi presodili, ali je ta pogodba sploh še mogoča - po našem mnenju načeloma ni, bomo Dars o tem tudi obvestili," je dejal Novak. "Dars je financiral z donacijo, ta pogodba je danes pod presojo, kako so te donacije potekale oziroma ali so to sploh lahko donacije. Drugače pa je Policija financirala določene najemne storitve Darsa, ki pa so nekonkretizirane in iz tega naslova je vprašljivo tudi to financiranje," je dejal glede nakazil.
KOMENTARJI (570)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.