'Kul bi bilo, da bi starši nehali kaditi in piti alkohol'

V šolskih klopeh pri nas sedi več kot 250.000 otrok. Med njimi so novi predsedniki vlade, ministri, direktorji in bodoči zaposleni, zdravniki, inženirji, znanstveniki, bodoči ustvarjalci naše družbe prihodnosti. Ni vseeno, v kakšnem okolju odraščajo in v kakšne osebnosti se izoblikujejo. Zato potrebujejo dobro vzgojo in izobraževanje, predvsem pa dobre zglede odraslih, poudarjajo na Inštitutu za etiko in vrednote Jože Trontelj.

Če si dober, si kul! 

Na njihovo pobudo se je začel projekt Bodi dober, Bodi kul, ki so ga zasnovali z namenom prispevati k boljši, bolj odprti družbi, usmerjeni k dialogu, sodelovanju, odgovornosti, strpnosti ter temelječi na spoštovanju soljudi. Dogodek na ljubljanski Osnovni šoli Miška Kranjca je bil uvod v serijo mesečnih dogodkov po slovenskih regijah, ki jih bodo organizirali v sodelovanju s šolami in lokalnimi skupnostmi. 

V sodelovanju z ambasadorji projekta, med katerimi so tudi Zmago Sagadin, Jani Muhič, Beba Ščap, Perpetuum Jazzile, Zlatko, Cool Fotr, nagovarjajo otroke in mladostnike o pomenu vrednot pri doseganju ciljev in v osebnem življenju, hkrati pa želijo nagovoriti tudi odrasle, starše in učitelje.

Ambasadorji so poudarili pomen strpnosti, odgovornosti, vztrajnosti in kritičnega razmišljanja, otroke pa so želeli opozoriti tudi na pasti sodobne tehnologije.

Še znamo živeti brez elektronskih podaljškov telesa?

Mobilni telefoni in elektronske naprave so postale tako rekoč naši podaljški, zato pa večkrat žal ne slišimo drug drugega in ne opazimo, kaj se dogaja okoli nas.  

Jani Muhič je v svojem sporočilu otrokom in staršem tako poudaril, da žal postajamo družba z digitalnimi podaljški in tudi zato smo vedno bolj usmerjeni v svoj svet. Današnji svet zato prevečkrat vidi kot egoističen in narcisoiden in pravi, da se mu zdi, kot da se je pred 30 leti vkrcal na raketo in pristal na neki 'čudni krogli', kjer mulčki živijo v digitalnem svetu, klepetajo s kodami: "Skrbi me, ko gledam otroke, ki imajo ves čas v rokah bioničen elektronski podaljšek človeškega telesa, brez katerega očitno ne znamo več živeti."

Z Janijem Muhičem, Zlatkom, Mirkom Vorkapićem in Janijem Jugovicem odraslim poslali sporočilo

Otroci so lahko svojo kreativnost in vrednote izrazili na delavnicah, kjer so ustvarjali skupaj z vzorniki in prepoznavali pomen vrednot, kot so odgovornost, timsko delo in inovativnost.

Kot pojasnjuje Matic Mrak, ki sodeluje pri projektu, je bil njihov cilj, da na delavnice pripeljejo vzornike in ambasadorje, po katerih se mladi zgledujejo in jim zato tudi bolj prisluhnejo.

Otroci so lahko tako z raperjema Zlatkom in Mirkom Vorkapićem zlagali raperska besedila, se o vrednotah pogovarjali z voditeljem 24UR Janijem Muhičem, ki je povedal, da so klepetali o tem, kaj je res dobro in kaj je kul. 

Z Janijem Jugovicem oziroma Cool fotrom pa so snemali vloge, ki postajajo vedno bolj priljubljen medij med mladimi. Rdeča nit delavnic je bila omogočiti otrokom, da odraslim sporočijo, kakšne vzornike si želijo.

Na likovni delavnici so šolarji tako ustvarjali majice z napisi in preko njih poslali sporočilo odraslim, v naslednjih tednih pa bodo lahko vse slovenske šole sodelovale v natečaju izdelave majic.

Na POP TV bo nato potekal žreb najboljših majic, deset pa jih bo šlo v serijsko proizvodnjo in jih bodo lahko v znak podpore projekta kupili slovenski gospodarstveniki.

Z Zlatkom in Mirkom so otroci dopolnili himno projekta z novimi kiticami, s katerimi so prav tako poslali sporočilo odraslim in rapali o tem, zakaj si kul, če si dober. V posnetku poglejte, kako so se odrezali. 

Na delavnici z Janijem Jugovicem so, ker je snemanje vlogov med mladimi vedno bolj priljubljeno, mlade želeli tudi opozoriti, da naj bodo previdni pri tem, kaj delijo na internetu. Kot poudarja tudi Mrak: "Vse ni za na internet in mladi se morajo zavedati, da ima vse, kar objavijo, posledice, pa naj bodo te negativne ali pozitivne. Poskušali smo jih spodbuditi, da objavljajo dobre stvari, ki lahko imajo pozitivne posledice za družbo."

 Kaj pa želijo sporočiti mladi?

Kot pripoveduje Mrak, želijo otroci odraslim sporočiti različne stvari: "Če se odprejo, delijo tudi pretresljive osebne zgodbe. Tu in tam se zaupa tudi kakšen izmed otrok iz družine z neurejenimi razmerami in sporoči, da bi bilo kul in dobro, če ga ne bi tepli ali pa če bi starši nehali piti alkohol in kaditi. Sami napisi na majicah na prvi pogled morda niso ni nič posebnega, ampak ko jih razumemo v luči zgodb otroka, lahko imajo velik učinek. Otroci pa sicer še vedno predvsem rišejo srca, srečo, prijateljstvo, ljubezen in varno okolje."

"Vrednot se torej še vedno zavedamo, a težava nastane, ker teh vrednot ne živimo oziroma ne delujemo v skladu z njimi," izpostavlja Mrak in dodaja, da ne želijo saditi rožic, govoriti o miru in o tem, da se morajo imeti vsi ljudje radi, ker vedo, da to ni realnost, a vseeno lahko z malimi dobrimi deli naredijo 'snežno kepo', ki se bo valila naprej, pravi: "Naš namen ni, da je projekt muha enodnevnica. Zanima nas, kaj bo zaradi tega projekta drugače čez trideset let ali sto let. Mogoče pa bo čez deset let kateri izmed otrok, ker je danes nekaj slišal, na treningu ali v službi stisnil zobe in ne obupal prehitro."

Kot poudarja Mrak, želijo sodelovati tudi s tistimi otroki, ki morda niso najboljši na vseh področjih: "Učitelje na šolah nagovarjamo, da nočemo, da na delavnice pripeljejo le najboljše otroke. Želimo delati z vsemi, saj je šolski sistem dostikrat naravnan tako, da ne vidi potenciala ljudi, ki morda pri pouku niso med najboljšimi. In prav to bi radi sporočili, da nič ni narobe, če otrok pri matematiki ni najboljši. Spodbujajmo njegovo kreativnost, dajmo mu možnost samoizražanja, nikar pa otrok ne zaničujmo zaradi ene same pomanjkljivosti."

Tudi Jani Muhič opozarja, da premalokrat in prepozno opazimo tiste, ki potrebujejo našo pomoč ali pa morda le družbo: "Res je, super je biti v družbi tistih, ki so najboljši, odlični, najbolj popularni. A znati moramo opaziti tudi druge, ki mogoče potrebujejo našo roko pomoči." 

Sprašuje se, če smo zašli s prave poti: "Nenehno poslušam samo jaz, jaz, jaz. A želimo vzgojiti egoiste in narcise?" Dandanes se moramo naučiti postaviti v vlogo tistega, ki potrebujejo našo pomoč, je izpostavil in dodal, da lahko vse fotografije na mobilnih telefonih z enim samim klikom izginejo, prav tako tudi prijatelji iz Facebooka, a tisti, ki mu boste namenili uro svojega časa, da boste šli z njim na igrišče, ali pa mu boste kako drugače pomagali, ne bo kar tako izginil in zagotovo si bo zapolnil, da ste bili z njim ravno takrat, ko mu je bilo hudo. 

Zmanjšajmo razkorak med tem, kaj govorimo, da je prav, in med tem, kaj počnemo

Organizatorji projekta poudarjajo, da so odrasli otrokom vzorniki ne glede na to, če si to želijo ali ne, na izbiro pa imajo, ali bodo dobri ali slabi: "Pomembno je, kakšno sporočilo odrasli dajemo v okolje, saj se vrednote rojevajo v skupnosti," je prepričan direktor Inštituta za etiko Marijan Musek, ki dodaja, da zna dandanes malokdo za svoja dejanja sprejeti tudi odgovornost.

Izjemno pomembno je tudi, da zmanjšamo razkorak med tem, kaj govorimo, in med tem, kako ravnamo. Izpostavil je še, da je pri negovanju vrednot najpomembnejša prav družina, saj se otrok tam najprej sreča z vzorniki, odrasli pa se morajo zavedati tudi izrednega pomena zdravega razvoja mladih možganov za prihodnost družbe in vsakega posameznika.

Kot izpostavlja tudi Mrak, je res, da otroci vzornike vidijo v velikih zvezdah, a vzorniki, po katerih se otroci zgledujejo vsak dan so njihovi starši: "Direktor našega inštituta večkrat deli izkušnjo Francija Petka. Opazil je, da so njegovi otroci preveč na telefonu in dogovorili so se, da bodo ob sedmih zvečer vsi dali telefon v škatlo. Tega so se držali nekaj časa, nekega večera pa je sam zopet uporabljal telefon po dogovorjenem času. Hči ga je sama potrepljala po rami in ga vprašala, zakaj uporablja telefon. Izkušnja lepo opiše, kaj želimo sporočiti. Če želimo otroku dopovedati, da naj nečesa ne počne, a to počnemo sami, bo otrok to zagotovo opazil. Starši se morajo začeti zavedati, da se vsi bodoči ministri, direktorji, zdravniki trenutno igrajo v vrtcu, in pomembno je, kakšen zgled jim dajejo njihovi starši."

S tem se strinja tudi ena izmed mam, ki je na dogodek pospremila svojega otroka: "Najpomembnejše vrednote, ki jih želim prenesti na svojega otroka, so potrpežljivost, strpnost, vztrajnost. Največji izziv staršev pa je, da zmanjšamo razkorak med tem, kaj govorimo in kaj počnemo. Da nismo vsi pametni, ko pa je treba nekaj resnično narediti, pa zmrznemo." Kot dodaja še ena izmed mam, "to seveda velikokrat tudi spodleti, ker živimo hitro, obkroženi s številnimi motilci, a otroci naše napake takoj opazijo."