Če ste orjaški dežen videli, o tem obvestite strokovnjake
Odstranjevanja se nikar ne lotevajte sami, poudarja Barbara Zupanc, v. d. direktorja JZ KP Ljubljansko barje. Prav tu, natančneje na območju Podkraja, so našli orjaški dežen, poleg tega pa še za botaničnim vrtom v Ljubljani, v Kranju, Lescah, na Bledu in v Murski Soboti. "In nemogoče je reči, kje se bo še pojavil, ker vsako leto najdemo kakšno novo lokacijo," nadaljuje Kusova. Odstranjevanje sicer traja več let, saj je treba teren po prvi odstranitvi še več let nadzirati. Rastlina se lahko namreč zopet pojavi. Kot lahko vidite na fotografijah, pa odstranjevanje poteka v zaščitni obleki; zaščitene so tudi oči, ker lahko sok te rastline v stiku z njimi povzroči slepoto.
"Snovi, ki jih vsebuje sok orjaškega dežena, na koži, če je ta po stiku z njim izpostavljena še soncu, povzročijo opekline z mehurji. Zelo boli in se počasi celi, saj je koža na tem mestu nato še več mesecev občutljiva na sonce. Če jo soncu zopet izpostavimo, še enkrat nastane opeklina. Tako da gre za dolgotrajno in zoprno zdravljenje," pojasnjuje Kusova, ki se je tako opekla tudi že sama. "Če mislimo, da smo prišli v stik s to rastlino, kožo takoj zaščitimo pred soncem, nato pa jo čim hitreje sperimo z vodo in milom. Še dva dneva je nato ne izpostavljajmo soncu." Tako morda uspemo preprečiti nastanek opekline. "Sicer pa se zaščitite tako, da imejte v naravi vedno dolge hlače in rokave," poudarja. Strupene so lahko namreč v povezavi z UV svetlobo tudi nekatere domorodne vrste, recimo pastinak. Le da ne povzročijo tako hudih opeklin kot orjaški dežen.
Orjaški dežen se je po Evropi razširil, ko so ga začeli saditi kot okrasno rastlino. Ko se sadijo tujerodne vrste, je treba namreč zelo paziti, da se sadi samo tiste, pri katerih vemo, kako se bodo obnašale v našem okolju. Več informacij o tem, katere vrste so za naš prostor nevarne, lahko dobite tukaj. Nevarne pa postanejo, če začnejo izpodrivati domače. "Ker so prišle iz tujega okolja, tukaj nimajo naravnih sovražnikov, zaradi česar se pospešeno širijo," pojasnjuje Zupančeva. "Nekatere avtohtone vrste lahko tako celo izginejo." To poruši ravnovesje, ki se je vzpostavilo v določenem okolju, kar vpliva tudi na nas, saj smo del njega. "Poruši se ekosistem, ki nam nudi preživetje. Vsi živimo od tega, da naš ekosistem deluje učinkovito." Takšne rastline lahko uničijo kmetijski pridelek. Ne le neposredno, tudi tako, da povzročijo, da izgine določena živalska vrsta, ki vpliva na to, da zraste določen pridelek. Nato pa trpimo, ker je slaba letina. Tudi država ima več stroškov. "Če se invazivne tujerodne vrste razširijo, jih je država dolžna odstranjevati. To pa stane," pravi strokovnjakinja.
Zaradi takšnega invazivnega razširjanja pa niso nevarne le nekatere tuje rastline, ampak tudi mnoge živali. Tako našemu ekosistemu škodijo zlate ribice in želve rdečevratke, domače živali, ki jih nekateri, ko se jih naveličajo, izpustijo v naravo. "Na barju slednja tako izriva iz njenega življenjskega prostora močvirsko sklednico. Takšnih živali res ne smemo kar vrniti v naravo, če niso del tega ekosistema. Ljubljanico pa denimo sedaj v celem toku že poseljuje nutrija, ki je ušla iz gojilnic za krzno. Ker je večja in močnejša od avtohtone vidre, prevzema njen življenjski prostor." Tujerodnih živali in rastlin torej ni mogoče postaviti kar v katero koli okolje, ne da bi to pustilo določenih posledic.
Nevarni sta tudi zlata rozga in ambrozija
Nekdo je alergičen na cvetni prah, kar precej ljudi pa je alergičnih na ambrozijo, še eno tujerodno vrsto, ki se lahko hitro razrašča, so jo pa ljudje na svojem zemljišču dolžni zakonsko odstranjevati. "Z vidika zdravja je to v Sloveniji najbolj nevarna rastlinska vrsta," pravi Zupančeva. "Dokler še ne cveti, jo lahko preprosto izruvamo in vržemo na kompost. Ko začne cveteti, pa je alergena, in takrat jo moramo – potem ko jo izruvamo – zapakirati v zaprto vrečo in odnesti na deponijo, kjer jo uničijo kot nevaren odpadek." Za okolje pa je zelo škodljiva zlata rozga. Če jo najdete, je zato prav, da jo poskušate odstraniti.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.