V štirih mesecih prejeli le 240 evrov plače

Sindikalni zastopnik delavcev Vegrada in njegovih hčerinskih podjetij Srečko Čater na vprašanje, v kakšnem položaju so sedaj delavci, odgovarja, da je ta grozljiv. "Pa ne samo za tiste, katerih podjetje je šlo v stečaj, za njih se je včeraj zgodila prelomnica, saj bodo prihodnji teden podpisovali še določene zadeve, da bo za njih okoli 15. novembra mogoče poplačilo iz jamstvenega sklada. Sklad je do zdaj držal besedo, tako da je za te delavce del kalvarije končan. Javnost bi pa rad opozoril na drugi del zgodbe," pravi Čater in navaja, da so v še hujšem položaju tisti, ki v Sloveniji nimajo dovolj dolgo prijavljenega stalnega prebivališča. Opozarja, da ti delavci nimajo več zdravstvenega zavarovanja, saj parafiran sporazum z BiH še ne velja. "Nekateri od teh delavcev imajo tudi družine in tudi te niso več zdravstveno zavarovane," poudarja Čater in dodaja, da država o tem ne razmišlja in nima ustrezne rešitve.

Trdi tudi, da je država v primeru Vegrad zaspala. "Agonija traja že od novembra 2009. Vse državne inštitucije so vedele za to. Od ministrstva za delo do ministrstva za pravosodje, ministrstva za notranje zadeve. Vedeli so, kaj se dogaja, in nihče ni naredil ničesar."

Čater se je ravno pred našim klicem vrnil iz velenjskega samskega doma. "Mogoče sem ravno zato tako ogorčen, ker prihajam od tam. Kuharice so mi namreč povedale, da če v ponedeljek ne bo nobenega denarja, ne bodo več kuhale," raztreseno pove Čater. Pojasnil je, da so kuharice, sicer zaposlene pri podjetju Vegrad Inde, ki še ni v stečaju, v zadnjih štirih mesecih dobile nakazanih 240 evrov. "Če jim do ponedeljka ne zagotovim vsaj nekega denarja, vsaj 100, 200 evrov, bodo nehale kuhati. Ko je na mesto direktorja Vegrada prišel Samo Medved, jim je zagotovil omenjeni denar, in to je vse, kar so v štirih mesecih dobile. Delajo pa tudi sobote, nedelje, praznike. Vsak dan za te ljudi kuhajo. In zdaj celo vozimo hrano tudi v Ljubljano, ker gospod Janković ne potrebuje več reklame in je takoj po volitvah ukinil obrok v samskem domu," nadaljuje Čater.

Obroki v Ljubljani le s pomočjo MOL in društva Mali  Princ

"Začela se je ta naša pomoč na podlagi problema Vegrada, ki ni nastal v Ljubljani, ampak v Velenju," je na obtožbe, da je pomoč ukinil takoj, ko so bile volitve mimo, odgovoril ljubljanski župan Zoran Janković. "Občina nima nobenih obvez in ne bo več mogla pomagati," je še dodal.

Odzvalo pa se je tudi humanitarno društvo Mali Princ. Zapisalo je, da je Mestna občina Ljubljana za Vegradove delavce, ki so nastanjeni v Ljubljani, topel obrok zagotavljala od 5. do 22. oktobra, od takrat pa jim topel obrok v Ljubljani zagotavlja društvo Mali Princ. Društvo bo to počelo do nadaljnjega, prirpavljeno pa je zagotavljati tople obroke tudi za delavce v Velenju, če bodo kuharice zaradi neplačanih plač res nehale kuhati.

V Inde zaradi nižjih prispevkov

Glede položaja 142 zaposlenih v podjetju Vegrad Inde pa Čater pojasnjuje, da so bili uprava in vsi delavci, ki so imeli relativno boljše plače, zaposleni v tem podjetju, saj gre za invalidsko podjetje, to pa pomeni, da je oproščeno določenih dajatev. Na vprašanje, ali bodo potem zaradi grožnje kuharic delavci ostali še brez edinega toplega obroka, pa je dejal, da ne. Stečajna upraviteljica Vegrada, d. d., Alenka Gril naj bi jim po njegovih besedah nakazala nekaj denarja, saj delajo v času stečaja. "Če ne bodo plačane, grem jaz v banko in bom dvignil svoj denar, lahko me za besedo držite. 150 evrov jim bom dal svojega denarja, samo da bodo v ponedeljek še prišle," obljublja Čater.

Sodišče: V stečaj tudi Vegrad Inde

S Čaterjem smo govorili, še preden je bila javno znana odločitev okrožnega sodišča v Celju, ki je danes sklenilo uvesti stečajni postopek nad Vegradovim podjetjem Vegrad Inde. Pred tem mu je odobrilo brezplačno pravno pomoč, za katero je zaradi večmesečne blokade računov zaprosila Vegradova prokuristka Alenka Gril. Za stečajno upraviteljico podjetja Vegrad Inde, katerega upniki imajo za prijavo terjatev čas do 29. januarja 2011, je sodišče imenovalo Ksenijo Toplikar Zorn.

Človekoljubna pomoč dobro organizirana

Čater pa se je tudi zahvalil velenjski občini, Rdečemu križu, Karitasu in društvu Mali princ za "usklajeno in nesebično pomoč" delavcem Vegrada. Pravi, da tako dobrega sodelovanja med včasih tudi rivalskimi organizacijami še ni videl. Po njegovih besedah so se pri prejšnjem županu Velenja dobivali vsak teden in se sproti dogovarjali, kaj bo katera organizacija priskrbela.

Od danes bodo spali na toplem

Za okoli 220 Vegradovih delavcev, ki živijo v samskem domu v Velenju, pa bo dobrodelno društvo Mali princ danes zagotovilo montažo toplotnega izmenjevalca, ki jim bo omogočal, da bodo prostori, v katerih živijo, topli. Predsednica društva Klavdija Uršej je pojasnila, da so sredstva darovali tako sponzorji kot tudi fizične osebe. Cena samega izmenjevalca je sicer slabih 650 evrov.

Sodelovanje prinaša celostno sliko in pomoč

Jože Kožar iz Rdečega križa je pojasnil, da odbor, ki so ga ustanovili na pobudo Občine Velenje, deluje že okoli dve leti, torej ko v Vegradu še ni bilo takih težav. Je pa ta odbor za pomoč občankam in občanom od krize v Vegradu vse bolj dejaven. V njem sodelujeta tudi občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, hkrati pa poleg Rdečega križa in Karitasa tudi Center za socialno delo, zdravstveni dom, zavod za zaposlovanje, Festival Velenje, premogovnik in več drugih društev. "Od začetka krize v Vegradu smo se pri še prejšnjem županu sestajali vsak teden in se sproti dogovarjali za posamezne akcije in jih med seboj usklajevali," pravi Kožar. "Mislim, da je ta odbor edinstven v Sloveniji," še meni predstavnik Rdečega križa.

"Iz tega naslova so Vegradovi delavci, tisti, ki so to želeli, dobili prehrambene pakete in pralni prašek. Za vsakega otroka zaposlenih v Vegradu, ki obiskuje osnovno ali srednjo šolo, smo razdelili 50 evrov za nakup šolskih potrebščin, tistim, ki se vozijo, smo pomagali tudi pri nakupu vozovnic, delavcem smo zagotovili tudi brezplačno pravno pomoč," pojasnjuje Kožar in dodaja, da so organizirali tudi dobrodelni koncert, na katerem so za vse potrebne pomoči zbrali 135.000 evrov. Svoje trenutne aktivnosti financirajo iz tega sklada, o tem, kdo je upravičen do te pomoči in v kakšni obliki, pa odloča posebna komisija, ustanovljena prav za ta namen. Nihče, razen v izjemnih primerih, ne dobi gotovine, pomagajo pa na različne načine, tudi s plačevanjem položnic. Rdeči križ svoje aktivnosti financira z evropskimi sredstvi, nekaj sredstev prispeva Fundacija humanitarnih in invalidskih organizacij Fiho, pakete približno trikrat letno financirajo občine, sredstva pa pri podjetjih in posameznikih zbiramo tudi sami. Včasih nam podjetja, ki umikajo iz prodaje določene izdelke, te odstopijo. "Tako smo pretekli teden Vegradovim delavcem zagotovili za okoli 60 ljudi novih oblek. Dobili so hlače, dve srajci, majico in nogavice," še pojasnjuje Kožar. Po njegovih besedah bo kuhinja, v kateri Vegradovi delavci lahko dobijo brezplačen topel obrok, delovala do srede novembra oziroma najmanj do takrat, dokler ne bodo prejeli sredstev iz jamstvenega sklada. Hrano so za prvi mesec na pobudo prejšnjega velenjskega župana Srečka Meha zagotovila velenjska podjetja, sedaj pa hrano financirajo iz sklada, ki so ga napolnili z dobrodelnim koncertom.

Za tuje delavce Vegrada, ki v Sloveniji nimajo niti stalnega prebivališča, pa je po besedah koordinatorja pomoči Škofijske Karitas Celje Mateja Pirnata ministrstvo za delo s Karitasom in Rdečim križem sklenilo pogodbo, na podlagi katere bodo vsakemu izplačali okoli 200 evrov pomoči, saj trenutno nimajo pravice do nikakršne pomoči države. Sicer pa Škofijska Karitas Celje sodeluje pri določenih pomembnih odločitvah na občini ustanovljenega odbora. "Zdi se mi pomembno, da je bil pristop, kar se tiče Vegrada, celosten in da smo vedno naleteli na odprta vrata. Pomembno je tudi to, da lahko vsak na svoj način pristopamo, da ni pri tem nič narobe in tako skupaj sestavljamo bolj celostno sliko in pomoč," zaključuje Pirnat.

Tudi občina Velenje ocenjuje, da je sodelovanje zelo pozitivno, hkrati pa dodajajo, da so za delavce Vegrada in Preventa v poletnih mesecih pripravili predavanja, na katerih so jih seznanili z njihovimi pravicami, načini uveljavljanja pravic in možnostmi ukrepanja v dani situaciji.