Pličanič pravi, da prejema sporočila ljudi, ki so obupali nad delovanjem sodstva

Poslanci so po sedmih urah razprave na izrednem zasedanju glede stanja v pravosodju s 67 glasovi za in enim proti sprejeli več sklepov oz. priporočil. Z njimi ugotavljajo, da stanje ni zadovoljivo, za njegovo izboljšanje pa so potrebna usklajena prizadevanja vseh treh vej oblasti v smeri večje učinkovitosti, odprtosti in preglednosti. Ob glasovanju o priporočilih je bilo sicer prisotnih 74 poslancev.

Opozicija je v razpravi zahtevala sodstvo, ki bo odgovarjalo za storjene napake, koalicija pa je opozorila na že predlagane rešitve in korake za izboljšanje v sodstvu.

Pličanič zaskrbljen

Pravosodni minister Senko Pličanič priznava, da vsakodnevno prejema sporočila ljudi, ki so obupali nad institucijami pravne države. "Če strnem te zgodbe, sem zelo zaskrbljen tudi nad drugimi možnimi problemi v pravosodju, ne le nad učinkovitostjo," je odgovoril na vprašanje o možnosti, da pri nas še prihaja do politično montiranih sodnih procesov.

Takih primerov je v tem mandatu še več, je dejal in pojasnil, da se ne nanašajo le na počasnost sodnega sistema, ampak tudi na koruptivnost in možnost, da se nekoga obsodi, ne da bi za to obstajali dokazi.

Po besedah Pličaniča ni pristojnost ministra za pravosodje, da bi se ukvarjal s konkretnimi primeri, prav tako jim tudi ne more nameniti toliko časa, kot bi bilo potrebno.

"Vemo, kje smo, vemo, kaj hočemo, cilji so jasni," je poudaril Pličanič, ki meni, da so že naredili prve korake k zagotavljanju pravne države in da se stanje počasi obrača na bolje.

Sodstvo in tožilstvo se morata zavedati svoje odgovornosti

Državni zbor nadalje ugotavlja, da je za boljše delovanje pravosodja pomembno, da se sodstvo in tožilstvo zavedata svoje odgovornosti, tako glede večje učinkovitosti, kot tudi glede ugotavljanja odgovornosti za delo in napake pravosodnih funkcionarjev ter zagotovita njihovo primerno sankcioniranje.

S tretjim sklepom pa DZ izraža podporo zakonodajnim spremembam, ki jih pripravlja ministrstvo za pravosodje, in predlaga vladi, da pospeši njihovo realizacijo, pri tem pa naj upošteva tudi usmeritve Skupine držav proti korupciji (Greco) ter priporočila Evropske komisije.

Prvotni, nekoliko obsežnejši predlog sklepov, ki so ga ob zahtevi za izredno sejo predložili poslanci SDS, je bil sicer po obravnavi na matičnem odboru za pravosodje spremenjen, dodatno pa nato še na sami izredni seji DZ.

Na odboru sta bila črtana predloga, da bi državnotožilskemu svetu predlagali, da začne s postopki ugotavljanja odgovornosti generalnega državnega tožilca, sodnemu svetu pa, da se opredeli do dela predsednika vrhovnega sodišča in do stanja v pravosodju. Poslanci SDS so po odboru vložili dopolnilo, ki je vsebovalo oba predloga pod skupno, četrto točko sklepa, a je zanj glasovalo 30 poslancev, proti pa jih je bilo 41.

Poslanci SDS so dopolnilo predlagali tudi k prvi točki sklepa, in sicer, da so za izboljšanje stanja v pravosodju potrebna usklajena prizadevanja vseh treh vej oblasti v smeri večje učinkovitosti, odprtosti, preglednosti in tudi pravičnosti, vendar je dopolnilo zavrnilo 42 poslancev, 31 pa jih je bilo za.

Poslanec SDS Branko Grims je zato v obrazložitvi glasu poslance pozval k minuti molka, saj se je po njegovih besedah vladajoča koalicija opredelila proti pravičnosti. Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je Grimsu odgovoril, da je zlorabil besedo pravičnost, medtem ko je poslanec PS Mitja Meršol Grimsa pozval k opravičilu in pojasnil, da če so posamezni poslanci glasovali proti izrazu pravičnost v nekem kontekstu, to še ne pomeni, da so glasovali proti pravičnosti.