Čeprav v uvodu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanu javnega interesa za kulturo res piše, da je za samostojne delavce v kulturi "urejeno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo," naj bi šlo - kot smo izvedeli - le za napako v obrazložitvi, ter da v samem predlogu zakona tega ni in ne bo.
Koliko bomo plačevali?
Bodo pa k dolgotrajni oskrbi s svojim delom prispevali tudi študentje, in sicer v višini enega odstotka njihovega prejemka, tega bo pokril delodajalec, v praksi pa to pomeni, da se bo za vsako uro študentskega dela v blagajno za dolgotrajno oskrbo steklo najmanj 6,6 centa, za osem ur dela torej dobrih 50 centov na študenta oziroma dobrih 10 evrov za dvajset dni dela.
Za povprečno bruto plačo, ki za zadnje tri mesece znaša slaba dva tisočaka in pol, bo zaposleni tako plačal okrog 24evrov, enako delodajalec - skupaj torej slabih 50 evrov mesečno. Upokojenec s povprečno pokojnino bo v skupno blagajno na mesec prispeval po deset evrov, samozaposleni in popoldanski espejevci pa v povprečju med sedem in osem evrov na mesec. Država naj bi na ta način do konca letošnjega leta zbrala okrog 256 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa skupaj s proračunskimi sredstvi okoli 840 do 890 milijonov evrov na leto.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.