Ministrstvo direktorje, ki razmišljajo o odstopu, vabi k posredovanju rešitev

Podpisniki pisma, po informacijah spletnega portala N1 gre za 103 direktorje oziroma strokovne direktorje 77 bolnišnic, zdravstvenih domov in javnih inštitutov s področja zdravstva, so v zapisu spomnili, da se bodo s spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Sloveniji po 1. aprilu najbolj izkušeni zdravniki uvrstili v 62. plačni razred, v nadaljevanju pa do 66. plačnega razreda.

Vladna stran ter predstavniki reprezentativnih sindikatov zdravstva in socialnega varstva, med katerimi sicer ni bilo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, so konec decembra podpisali sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev v zdravstvu in socialnem varstvu. Dogovor za večino mladih zdravnikov pomeni dvig plač za štiri plačne razrede (in enega v okviru aprilskega dviga plač v javnem sektorju), večji del izkušenih zdravnikov specialistov pa bo deležen skupno dveh dodatnih plačnih razredov. Del razredov so zdravniki prejeli z januarsko plačo, drugi del pa bodo prejeli z aprilsko.

'Kaplja čez rob že doslej absurdne situacije'

Osnovna plača zdravnika tako močno presega plače vodilnih v javnih zdravstvenih zavodih, ki poleg tega niso upravičeni do plačila za opravljeno nadurno delo in ne do dodatkov, do katerih so upravičeni ostali zaposleni, opozarjajo podpisniki pisma predsedniku vlade.

Kot pojasnjujejo, se povprečni direktor slovenske bolnišnice uvršča v 57. plačni razred, strokovni direktor vsaj en plačni razred nižje. Povprečni direktor zdravstvenega doma se uvršča v 53. plačni razred, strokovni vodja vsaj en plačni razred nižje. "Direktorji in strokovni direktorji v javnih zdravstvenih zavodih so že doslej zaostajali za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov," so zapisali v pismu.

Kot je opozoril direktor bolnišnice Topolšica Jurij Šorli, imajo že sedaj velike težave pri zagotavljanju, predvsem strokovnih vodij. "Ker če se nekdo odloči, da bo še dodatno opravljal zahtevno delo, kar naenkrat pade več plačnih razredov nižje, kot je bil prej, s tem da ohrani isto delo, kot ga je imel prej, ob tem pa ima še dodatno odgovorno delo vodenja in organiziranja dela," je dejal.

Kot še navajajo v pismu, prihajajoče spremembe glede napredovanj zdravnikov s 1. aprilom po oceni podpisnikov pisma obstoječe neskladje povečujejo še iz naslova osnovnih, izhodiščnih plač, kar postavlja vodstva javnih zdravstvenih zavodov v povsem neprimerljiv in diskriminatoren položaj glede na zahtevnost in odgovornost delovnega mesta ter so kaplja čez rob že doslej absurdne situacije.

Zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij

Zato podpisani direktorji, strokovni direktorji in strokovni vodje javnih zdravstvenih zavodov zahtevajo, da se nemudoma pristopi k odpravi opisanih plačnih nesorazmerij.

"Direktorji in strokovni direktorji, ki smo zdravniki, nimamo več nikakršnega motiva za nadaljevanje dela na vodilnih delovnih mestih, za bistveno nižjo plačo od kolegov, ki jih vodimo, zato razmišljamo o odstopu s svojih funkcij. Na zdravniških delovnih mestih lahko računamo na višje plačilo za svoje delo. Podobno razmišljamo tudi številni drugi podpisniki, ki nimamo medicinske izobrazbe," so poudarili.

Kot so dodali, verjamejo, da se tudi premier Robert Golob zaveda pomena vodenja za uspešno delovanje zdravstvenih zavodov in celotnega zdravstvenega sistema, zato pričakujejo, da bodo opisana plačna nesorazmerja odpravljena do 1. aprila, ko stopi v veljavo napredovanje zdravnikov.

"Bodo namesto tega delali kot zdravniki? Ker nisem bral, da bi po Sloveniji bolniki tožili zaradi težav pri iskanju prostega direktorja," pa se je na poročanje o pismu direktorjev na spletu odzval predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič.

Zahtevajo tudi dolgoročno ureditev nagrajevanja direktorjev in strokovnih direktorjev

Poleg odprave opisanih plačnih nesorazmerij pa podpisniki pričakujejo še, da se nagrajevanje direktorjev in strokovnih direktorjev dolgoročno uredi v okviru zdravstvenega stebra, ob upoštevanju odgovornosti vrhovnega menedžmenta zdravstvenih organizacij in strukture zaposlenih, ki jih vodijo.

Šorli je ob tem še opozorili, da so vodstva zdravstvenih zavodov pogosto tarča kritik, krivi za kar koli, kar se v zdravstvu zgodi, hkrati pa se ugotavlja, kako so vse zasebne zdravstvene ustanove boljše od njih in uspešnejše pri delovanju. S pismom želijo tudi opozoriti, da nimajo orodij, da lahko kar koli na tem področju spremenijo. "Če se začnemo tudi mi obnašati kot zasebni profitni zavodi, bomo zelo težko s tem zdravstvom kam prišli," je še dodal.

Pismo so predsedniku vlade poslali minuli teden, odgovora pa do zdaj še niso dobili.

Ministrstvo: Direktorje bomo povabili k posredovanju konkretnih predlogov glede ureditve plač

Na ministrstvu za zdravje so sporočili, da se zavedajo "porušenih oz. neustreznih" razmerij med plačami javnih uslužbencev in direktorjev, do česar je med drugim prišlo tudi zaradi parcialnih rešitev ob pritiskih za povečevanje plač. Sporočili so tudi, da bodo v želji po oblikovanju plačnega sistema, ki bi ustrezno upošteval odgovornosti vrhovnega menedžmenta zdravstvenih organizacij in strukture zaposlenih, ki jih vodi, vse direktorje povabili k posredovanju konkretnih predlogov glede ureditve plač plačne skupine B v javnih zdravstvenih zavodih.

V oktobru 2022 sta vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja podpisali Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, iz katerega izhaja tudi zaveza, ki se nanaša na začetek usklajevanj sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. V skladu z Dogovorom naj bi se najpozneje do 30. junija 2023 pripravil predlog sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

"Eden od ciljev prenove plačnega sistema javnega sektorja je tudi vzpostavitev ustreznejših razmerij v plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci, kar je bilo že predstavljeno v izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja," so poudarili na ministrstvu. Prav tako je bila v izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja za uresničitev ciljev prenove med drugim predlagana nova plačna lestvica, ki odpira tudi možnosti za odpravo kompresije v zgornjem delu lestvice.

Konec februarja je že tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije opozorilo, da so direktorji zdravstvenih zavodov nagrajeni precej slabše kot sodelavci, ki jih vodijo. Njihove plače močno zaostajajo za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, so opozorili. Direktorji tudi niso upravičeni do plačila za nadurno delo in ne do dodatkov, do katerih so upravičeni ostali zaposleni, napredovanja zdravnikov po 1. aprilu pa bodo ta neskladja samo še povečala.