Bodo ljudje plačevali manj ali bo največ koristi za najbogatejše?

Poslanka Levice Nataša Sukič je opozorila, da predlagani ukrepi ne zagotavljajo, da bodo državljani na koncu res plačevali manj. Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je vztrajal, da je treba ljudem pustiti več njihovega denarja in zmanjšati davčne obremenitve.

Razprava se je zaostrila tudi ob vprašanju revščine. "V Levici reveže ustvarjajo, da jih lahko potem zagovarjajo," je Sukič očital Reberšek. Poslanka pa je prepričana, da bodo zaradi razvojnega zakona največ pridobili najpremožnejši. "Da boste razbremenili en procent najbogatejših za to, da bomo 99 odstotkov ljudi to plačevali," je dejala.

Najostrejša razprava se je razvila ob predlaganem znižanju davka na dodano vrednost za hrano.

Sukič je opozorila, da znižanje DDV še ne pomeni samodejnega znižanja maloprodajnih cen. Po njenem mnenju namreč ni zagotovila, da bodo trgovske verige davčno razbremenitev prenesle na kupce, namesto da bi povečale svoje marže.

"Kje je zagotovilo, da bodo Hofer, Špar, Lidl, Mercator, da bodo te trgovine dejansko znižale hrano?" je vprašala.

Kot primera je navedla Hrvaško in Portugalsko. Po njenih besedah se na Hrvaškem po znižanju DDV hrana ni pocenila, na Portugalskem pa so po začasnem ukrepu ponovno uvedli prejšnji sistem.

Reberšek je njene pomisleke zavrnil. Prepričan je, da je znižanje DDV učinkovit ukrep, ki ga poznajo tudi druge evropske države.

Opozoril je na Avstrijo, kjer so po njegovih navedbah poleti DDV na določena živila znižali na 4,9 odstotka. "Če v Evropi zadeva špila, bo špilala tudi pri nas," je poudaril.

Ob tem je kritiziral ukrepe nekdanje vlade Roberta Goloba, ki je po njegovih besedah za spremljanje cen košarice živil namenila 176.000 evrov, medtem ko NSi zagovarja neposredno davčno razbremenitev.

Sukič je vztrajala, da ni nobenega zagotovila, da bodo trgovci znižali cene. "Dejstvo je, da boste res znižali DDV trgovcem, ampak to ne pomeni nujno, da bodo trgovci znižali cene hrane in energentov, ker ni nikjer nobene varovalke," je opozorila.

Soočenje se je nadaljevalo z vprašanjem, koliko bi predlagane davčne spremembe stale državni proračun.

Sukič je opozorila na ocene Fiskalnega sveta, po katerih naj bi razvojni zakon povzročil izpad prihodkov v višini od približno 900 milijonov do 1,2 milijarde evrov, odvisno od uporabljenega modela izračuna.

Po njenem mnenju bi lahko takšen izpad dolgoročno ogrozil financiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema.

"Če bomo torej stabilnost pokojninske blagajne mi ogrozili, kaj to na koncu pomeni? Nižje penzije na neki točki," je opozorila. Dodala je, da bi zmanjševanje sredstev za javno zdravstvo lahko pomenilo tudi krčenje obsega storitev, ki jih prebivalci dobijo brez neposrednega plačila.

Reberšek je nasprotno poudaril, da davčnih razbremenitev ni mogoče obravnavati zgolj kot izgubo za državo.

Po njegovih besedah ljudje dodatni razpoložljivi dohodek porabijo, s tem pa spodbujajo gospodarsko dejavnost in ustvarjajo nove davčne prihodke.

Kot primer je navedel spremembe dohodninske zakonodaje iz časa prejšnje vlade, pri katerih naj bi se po njegovih besedah kljub opozorilom o velikem izpadu prihodkov v proračun steklo 50 milijonov evrov več.

"Nikoli se ne smemo bati denarja, ki ostane pri ljudeh," je poudaril.

Sukič mu je odgovorila, da je treba pri davčnih spremembah upoštevati tudi njihove dolgoročne posledice za javne sisteme, od katerih so odvisni vsi prebivalci.

Pomemben del razprave je bil namenjen pomoči gospodinjstvom ob draginji, še posebej v času kurilne sezone.

Levica predlaga sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora za obravnavo zakona o draginjskih dodatkih za najranljivejše skupine prebivalstva. ukič je poudarila, da bi morala država pomoč usmeriti predvsem k tistim, ki jo najbolj potrebujejo, namesto da sprejema obsežen zakon, ki posega v številna področja. "Ti moraš iti po področjih pogledati, kje je trenutno kriza, in iti nasproti ljudem s konkretno zadevo," je dejala in poudarila podporo draginjskemu dodatku.

Reberšek je odgovoril, da razvojni zakon že predvideva znižanje DDV na energente, med drugim na plin in drva, kar naj bi gospodinjstvom pomagalo pri stroških ogrevanja. Ob tem je dejal, da s konkretnim predlogom Levice o draginjskih dodatkih še ni seznanjen. Sukič je tudi pri energentih opozorila na enako težavo kot pri hrani: ni zagotovila, da se bo znižanje davka dejansko odrazilo v nižjih končnih cenah.

Reberšek je poudaril, da bi predlog približno 660.000 upokojencev razbremenil plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, pri čemer bi bili po njegovih zagotovilih še naprej upravičeni do storitev. Poleg tega bi zakon po njegovih besedah omogočil, da bi upokojenci, ki želijo nadaljevati delo, lahko hkrati prejemali polno pokojnino. "Po našem predlogu zakona bi upokojenec lahko, če bo seveda želel, še naprej delal, hkrati pa prejemal polno zasluženo pokojnino," je pojasnil. Reberšek meni, da je sedanja ureditev krivična do ljudi, ki so pokojnino že zaslužili in želijo še naprej prispevati k družbi.

Sukič je predlogu ostro nasprotovala. Poudarila je, da pokojnina ni dodatek k plači, temveč pravica, povezana z zaključkom aktivne delovne dobe. Po njenem mnenju bi sočasno izplačevanje polnih pokojnin in plač dodatno obremenilo pokojninsko blagajno. "Na koncu jih bo treba nižati vsem," je opozorila.

Prav tako je opozorila, da prispevek za dolgotrajno oskrbo temelji na solidarnosti. Če bi pomemben del zavezancev oprostili plačevanja, bi bilo treba po njenih besedah jasno pojasniti, kako bo država zagotovila sredstva za izvajanje storitev.

"Kje boste to pokrili? Vi veste, kako boste izčrpali blagajno, ne veste pa, s čim boste pokrili, da boste ljudem to storitev nudili," je vprašala. Reberšek je zagotovil, da bi storitve dolgotrajne oskrbe ostale, spremenile pa bi se proračunske prioritete.

Soočenje je postalo še ostrejše ob vprašanju, katera politika dejansko pomaga socialno najšibkejšim. Reberšek je Levici očital, da je v času sodelovanja v vladi Roberta Goloba prispevala k povečanju revščine.

Skliceval se je na podatke Statističnega urada in trdil, da se je med letoma 2022 in 2025 število ljudi pod pragom tveganja revščine povečalo za 46.000. "Vi reveže ustvarjate, danes jih pa tukaj populistično zagovarjate," je očital poslanki.

Sukič je očitke zavrnila in opozorila, da bodo posledice razvojnega zakona po njenem mnenju še posebej občutili socialno šibkejši. Prepričana je, da bodo davčne razbremenitve nesorazmerno koristile premožnejšim, medtem ko bi zmanjšani prihodki države lahko prizadeli javne storitve, od katerih so odvisni predvsem ljudje z nižjimi dohodki.

Kot primer je navedla tudi predlagane davčne spremembe na področju oddajanja nepremičnin. Po njenem mnenju ni zagotovila, da bi najemodajalci zaradi nižjih davčnih obremenitev znižali najemnine. Namesto tega bi morali po njenih besedah več vlagati v gradnjo javnih najemnih stanovanj in pomoč mladim pri reševanju stanovanjskega vprašanja.

"Meni je vseeno, ali ima bogataš petmetrsko, sedemmetrsko, dvanajstmetrsko jahto. Ni mi pa vseeno, če dajo toliko manj v skupne, torej v solidarnostni sistem, pokojninsko in zdravstveno blagajno," je poudarila.

Sogovornika sta se dotaknila tudi obrambnih izdatkov. Sukič je opozorila, da se ob napovedanih davčnih razbremenitvah in zmanjševanju sredstev za javne sisteme hkrati povečujejo izdatki za oboroževanje. Reberšek je odgovoril, da sedanja oblast zgolj uresničuje zaveze, ki jih je glede obrambnih izdatkov sprejela že prejšnja vlada Roberta Goloba.