Predlog interventnega zakona, ki ga je neuradno pridobila STA, predvideva vnovično uvedbo daljšega obdobja izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca. DZ je januarja lani potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšali s 30 delovnih dni na 20 za posamezno odsotnost z dela in na največ 80 dni v koledarskem letu.

Kot navaja predlog zakona, so se zaradi skrajšanja obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalcev stroški za zdravstveno blagajno povečali za več kot 70 milijonov evrov na leto. Ob uveljavitvi zakonskega predloga bi se tako obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, vnovič podaljšalo na 30 delovnih dni za posamezno odsotnost. Ta ukrep bi omogočil zagotovitev stabilizacije zdravstvene blagajne, navaja zakon.
Predstavniki gospodarstva so sicer že pred časom izrazili ostro nasprotovanje možnosti vnovične uvedbe daljšega obdobja odsotnosti v breme delodajalca.
Pri določitvi višine največjega mogočega nadomestila, ki bo določen v višini 2,5-kratnika povprečne bruto plače, se uporabi podatek zadnje znane poprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto. Če ta podatek še ni znan, pa se uporabi zadnja znana povprečna bruto plača za predpreteklo leto, predvideva predlog zakona.
Plačevanje izbranih zdravstvenih storitev na podlagi zakona prejšnjega ministra le še do konca leta
Interventni zakon, ki je bil sprejet v času prejšnjega ministra Danijela Bešiča Loredana, je omogočil plačilo vseh opravljenih storitev v javni zdravstveni mreži. Ker ukrep ni prinesel želenih učinkov, je vlada predlagala spremembe interventnega zakona, ki so bile v DZ sprejete poleti. Te so prinesle plačevanje po realizaciji za le določene zdravstvene storitve.
Tudi ta ukrep ne prinaša pričakovanih učinkov na skrajševanje čakalnih vrst oziroma obvladovanje števila čakajočih na izbrane vrste zdravstvenih storitev, piše v predlogu novega interventnega zakona, ki ob tem predvideva krajšanje ukrepa plačevanja po realizaciji z 31. decembra 2024 na konec letošnjega leta.

Bodo pa po realizaciji po predlogu še naprej plačevali vse opravljene storitve v vrstah zdravstvenih dejavnosti, ki jih bodo določili v splošnem dogovoru za prihodnje leto oziroma v uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za prihodnje leto. Gre torej za nekakšen prenos ukrepa iz zakona v splošni dogovor, pri čemer je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel v pogovoru za STA napovedala, da bo ukrep, zajet v splošnem dogovoru, kompleksnejši in bolj usmerjen.
Za vse zdravnike predvideno nujno vključevanje v dežurno službo, ob naravnih nesrečah za zdravstvene delavce prepoved dopusta
V primeru naravnih in drugih nesreč predlog zakona ob aktivaciji načrta zaščite in reševanja do stabilizacije razmer predvideva prepoved izrabe letnega dopusta za zdravstvene delavce in sodelavce, ki delujejo v javni zdravstveni mreži.
Prav tako predlog predvideva obveznost vključevanja v program zagotavljanja dežurne zdravniške službe in neprekinjene nujne medicinske pomoči ne le za zdravnike s primarne zdravstvene ravni in koncesionarje, pač pa po novem za vse zdravnike. Gre za predlog strateškega sveta za zdravstvo, navaja zakonski predlog.
Zaradi zagotavljanja neprekinjene zdravstvene oskrbe ob tem predvideva tudi avtomatsko podaljšanje koncesij v zdravstvu, in sicer za pet in ne več dve leti.

Zadržanje pravice do zdravstvenih storitev
Po predlogu zakona bi se pravice do zdravstvenih storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržale zavarovancem, ko bi znesek posameznikovih neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov presegel osem odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto. V času zadržanja pravic bi lahko zavarovanci uveljavljali le pravico do brezplačne nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja.
Za podajo pripomb le en dan
V predlogu interventnega zakona je predvidena obravnava v DZ po nujnem postopku. Predlog je sicer ministrstvo za zdravje po neuradnih informacijah STA v četrtek popoldne poslalo nekaterim deležnikom - med njimi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, Zdravniški zbornici Slovenije, Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, Lekarniški Zbornici Slovenije, Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, Sindikatu zdravstva in socialnega varstva, Sindikatu zdravstva Slovenije, Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije in nekaterim drugim.
Ob tem so v dopisu zapisali, da poslabšane razmere v zdravstvu in delno slabo delovanje nekaterih podsistemov zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev nujnih temeljnih pogojev za učinkovito delovanje javnega zdravstvenega sistema. Zato so na ministrstvu pripravili interventni zakon.
Deležnike, ki so jim posredovali zakon, so prosili za oddajo pripomb do konca današnjega dne. Več deležnikov je izrazilo ogorčenje nad tako kratkim, zgolj enodnevnim rokom. Odgovore ministrstva o tem, zakaj tako kratek rok, pa STA še čaka.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.