Nekatere občine župnijam po novem zaračunavajo davek za sakralne objekte

Cerkev svetega Štefana v Postojni je velika približno 560 kvadratnih metrov. Za njeno uporabo – in še nekatere druge sakralne objekte – je morala župnija v zadnjih dveh letih plačati 3.400 evrov davka.

Gre za približno 3,2 odstotka sredstev župnije oziroma šest tedenskih nabirk faranov. Župnija se je zoper davek pritožila, župnik pa si želi, da bi se zadeva reševala na državni ravni. Da mora iti za šum v komunikaciji med ministrstvi, meni pravni zgodovinar Borut Holcman: "Čudim se, da ministrstvo za kulturo ni takoj posredovalo, saj je na tem ministrstvu eden izmed ključnih zakonov – zakon o varstvu kulturne dediščine."

Priporočilo, naj občine župnijam zaračunajo tudi davek za sakralne objekte, je občinam poslalo ministrstvo za okolje. Podpisal ga je Andrej Vizjak. Naslonili so se na odločitev ustavnega sodišča, ki je izjeme pri plačevanju davka za stavbna zemljišča odpravilo prav na primeru postojnske občine, ki je zahtevala denar za vojaške objekte na vadbišču Poček. A verski objekti so nekaj drugega, meni Holcman. "V petem členu ustave jasno piše, da je država dolžna skrbeti za kulturno in vsakršno dediščino na svojem ozemlju."

V Ilirski Bistrici pobrali tri tisoč evrov davka

Poleg postojnske občine je pričela davek na verske objekte pobirati tudi Ilirska Bistrica, do zdaj so pobrali tri tisoč evrov davka. Občina na podlagi odločitve ustavnega sodišča druge izbire niti nima, so nam pisno pojasnili iz Ilirske Bistrice. Če bo finančno ministrstvo odločilo drugače, bodo odločitev spoštovali. "S takim početjem država najeda človeka v njegovi kulturni in duhovni razsežnosti," meni Holcman.

Ali je poleg postojnske in ilirskobistriške občine nadomestilo začela pobirati še katera druga občina, ni znano. V večini je praksa, da župnijam obdavčijo zgolj objekte, v katerih se ne odvija sakralna dejavnost, kot na primer župnišča.