Poslanci podprli Janeza Lenarčiča za evropskega komisarja

Odbor bo danes sprejeto mnenje posredoval vladi, ki mora ime kandidata v Bruselj sporočiti do 26. avgusta. Vlada se bo z mnenjem odbora predvidoma seznanila na petkovi dopisni seji, ko bo Lenarčiča tudi uradno predlagala za člana Evropske komisije, so pojasnili v uradu vlade za komuniciranje.

Lenarčič je zadovoljen, da je bila danes opravljena precej vsebinska in zelo poglobljena razprava o aktualnih vprašanjih in izzivih, s katerimi se bo soočala nova Evropska komisija. Zadovoljen je tudi z udeležbo na seji odbora, saj za dobro udeležbo tako obdobje, torej čas dopustov, sicer ni najbolj ugodno, je spomnil.

"Zame je bila ta razprava zelo koristna, vesel sem tudi končnega izida," je povedal kandidat za evropskega komisarja in dodal, da z optimizmom gleda na nadaljevanje poti. 

Lenarčič: Imam dobro podlago za soočanje z izzivi komisije

Lenarčič se je pred glasovanjem predstavil članom odbora. Kandidat za evropskega komisarja je pred parlamentarnim odborom za zadeve EU napovedal, da se bo, če bo postal evropski komisar, zavzemal za enakopravno obravnavo evropskih državljanov ter vseh držav članic, ter za dosledno spoštovanje prava EU, za utrjevanje vladavine prava in vseh vrednot, ki jih to ščiti. 

Orisal je dosedanjo kariero in izrazil prepričanje, da njegovo dosedanje delo in rezultati izkazujejo izpolnjevanje vseh treh pogojev za evropskega komisarja –splošna usposobljenost, zavzetost za Evropo in neodvisnost. Verjame tudi, da ima dobro podlago za soočanje z izzivi, ki čakajo novo komisijo.

'Noben resor ni zanič'

Lenarčič tudi danes ni želel govoriti o resorju, ki bi ga lahko vodil. "To ni v rokah države članice, to bo predmet pogovorov s predsednico Evropske komisije in njene kombinatorike. Želja je toliko, kot je držav članic. Toliko je tudi resorjev," je spomnil.

Že večkrat je navedel nekaj resorjev, ki so po njegovem mnenju zanimivi tudi za Slovenijo, in sicer okolje, digitalizacija, raziskave, regionalna politika, širitev, zunanja trgovina. "To so dinamični resorji, pomembni za EU, pomembni z vidika Slovenije," je danes ponovil Lenarčič in še poudaril, da noben resor ni zanič.

Na vprašanje, ali je Slovenija že dobila signal od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da je prav on sprejemljiv kandidat, je odgovoril, da te zgodbe ne bo konec, dokler ne bo znana celotna zasedba. Skoraj polovica držav članic imen svojih kandidatov še ni posredovala, dokler ne bo vseh kandidatov, pa se po predsednica po prepričanju Lenarčiča ne bo opredeljevala do posameznih kandidatov. Na to bo po njegovih ocenah treba počakati še do sredine avgusta.

V Bruslju pa se bo oglasil takrat, ko bo von der Leynova menila, da je primeren čas. "Odzval se bom nemudoma," je zagotovil.

Lenarčič je danes napovedal, da se bo, če bo izvoljen, udeleževal sestankov politične skupine Alde. Na vprašanje, ali bo tudi v kvoti komisarjev te politične skupine, pa je odgovoril s pojasnilom, da komisija ni sestavljena po kvotah.

Nasprotuje podaljšanju roka VB za izstop

Omenil je tudi, da bo nova komisija, če ne bo zapletov, delo začela 1. novembra. Dan prej se izteče rok za izstop Združenega kraljestva iz EU. "Če bo Velika Britanija izstopila brez dogovora, se bo morala komisija že od prvega dne ukvarjati s posledicami neurejenega izstopa," je opozoril. Dodal je, da je proti podaljšanju roka za izstop, razen v primeru utemeljenega razloga, kot je denimo, da bi bila možnost urejenega izstopa že bližje.

"Notranji in zunanji izzivi ne bodo čakali, da se EU notranje uredi," je še opozoril Lenarčič. Omenil je tudi, da bo po odhodu Velike Britanije treba nadomestiti njena vplačila v proračun unije. Del izpada sredstev zaradi brexita se po njegovem mnenju lahko nadomesti s prerazporeditvijo sredstev, del pa bodo morale gotovo z višjimi vplačili pokriti preostale članice.

Navedel je še, da bo prehod v nizkoogljično družbo "terjal orjaške vložke", a ta sredstva so po njegovem potrebna, da cilj dosežemo na socialno vzdržen način. Tudi skupne migracijske politike še ni. Ne bi smeli pozabiti na Zahodni Balkan, ki ga je označil za notranje dvorišče EU.

Poudaril je, da se zaveda pomembnosti in zahtevnosti komisarske funkcije, ne glede na resor, ki bo pripadel članu Evropske komisije iz Slovenije. "Zavedam se tudi dejstva, da pot do tja ne bo lahka, še manj pa izvrševanje funkcije na način, da bo Slovenija lahko s svojim članom komisije zadovoljna," je poudaril.

Proti glasovala Vatovec in Meira Hot

Proti kandidaturi Lenarčiča sta danes glasovala Matej Tašner Vatovec (Levica) in Meira Hot (SD), Marko Koprivc iz SD pa se je pritožil nad delovanjem glasovalne naprave, a ker je to storil po izteku glasovanja, odbor ni ponovil glasovanja. Poslanci SDS se niso opredelili.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec, ki se je udeleževal današnje seje, je spomnil na ocene SDS, da je Lenarčič sicer dober uradnik in verjetno tudi področje zelo dobro pozna, da pa njegova teža v političnem smislu ni prava. Tako kandidata niso podprli, a ga tudi niso zavrnili, je pojasnil.

Po ocenah Krivca je bila danes večina Lenarčičevih stališč v pravi smeri, tudi enaka stališčem SDS, predvsem pri vprašanju migracij in azilne politike. "Tudi na nekaterih drugih področjih je bil kandidat zelo konkreten, zato smo ga opozorili, da bo moral to verjetno uskladiti z aktualno vlado, saj govori v nasprotju z njenimi stališči. Upam, da ga bodo v vladi poslušali," je dejal Krivec.

Na vprašanje, zakaj ni prejel podpore SDS, je odgovoril s pojasnilom, da so v pričakovali tudi korekten postopek kandidature, torej, da se kaj povpraša tudi opozicijo. O tem, kako bodo glede kandidata ravnali evropski poslanci iz vrst SDS, pa se še niso pogovarjali.

Vatovec Lenarčiča ni podprl, saj je po njegovih ocenah premalo ambiciozen in premalo odločen za izzive, ki jih prinaša prihodnost EU. "Že v zadnjem času smo videli, da so ti izzivi pretežki za kandidate, ki ne nameravajo spremeniti načina razmišljanja," je dejal Vatovec in dodal, da se je to pokazalo tudi na zaslišanju.

Lenarčič je po ocenah Vatovca lahko dober diplomat in poznavalec ustroja EU, dober evrobirokrat, "a od takega človeka ne moremo pričakovati odločnih stališč v Evropski komisiji". Za relativno medla je navedel med drugim stališča Lenarčiča glede okoljske krize, skoraj negativen pa je bil glede opozoril glede enotnih socialnih standardov v EU. V levici so kritični tudi do kandidatovih stališč glede migracij.

Poslanca SD Meira Hot in Marko Koprivc sta na odboru poudarila, da kandidata ne podpirata. Poslanka je glasovala proti, Koprivc pa je opozoril na nedelovanje glasovanje naprave, njegov glas se ni upošteval. V izjavi po seji je dejal, da iz tega ne gre delati zgodbe, saj je očitno zatajila tehnika. Tako je ponovil, da kandidata ne podpirajo predvsem zaradi načina, na kakršnega je bil izbran. Zato so mu že na vladi nasprotovali.

Poslanec SMC Gregor Perič je podporo SMC Lenarčiču utemeljil z besedami, da se je izkazal kot zelo dober strokovnjak in poznavalec EU. Nekoliko pa jih je presenetila razprava na odboru glede apolitičnosti kandidata. V SMC pričakujejo, da bo kandidat, če bo potrjen, aktivno pristopil k članstvu evropske družine Alde.

Šarčev predlog vlada podprla prejšnji četrtek

Za kandidata za evropskega komisarja je Lenarčič predlagal premier Marjan Šarec, vlada je prejšnji četrtek njegov predlog podprla, a so ministri SD glasovali proti. Šarec sicer že ob predstavitvi svojega predloga ni izključil možnosti, da bi kandidat zaradi sestave odbora dobil negativno mnenje, a je obenem menil, da lahko Slovenija postopek zaključi v danih rokih.

Lenarčič je po sredini predstavitvi poslancem dejal, da bi bila podpora odbora dobra popotnica za nadaljevanje procesa, zato upa, da jo bo dobil. "Ko bo postopek v Sloveniji enkrat končan, se bo na evropski ravni šele dobro začel, zato je zame in za Slovenijo pomembno, da grem na to pot s čim boljšo popotnico," je pojasnil.

Sedanji veleposlanik pri EU je po navedbah vlade izkušen nestrankarski kandidat z dolgoletnimi vrhunskimi referencami s področja mednarodnih in evropskih zadev, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila. Podobno je svojo odločitev zanj opredelil tudi premier Šarec.

Če ga bo predsednica Evropske komisije sprejela v svojo ekipo, bo moral konec septembra ali v začetku oktobra prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu.