Šarec želi 'upor in volitve', Zorčič tarča očitkov, Janša pa je vse skupaj označil za 'absurd na kvadrat'

Danes bi se morala začeti majska seja, ki bi potekala do vključno torka prihodnji teden. Na dnevnem redu današnjega dela redne seje je bilo odločanje, ali bo DZ zahteval mnenje predsednika republike Boruta Pahorja glede predloga ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše. Za nadaljevanje seje je bilo predvideno odgovarjanje premierja in ministrov na poslanska vprašanja. V nadaljevanju tedna pa naj bi DZ odločal o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade Janše ter predlogu za razrešitev predsednika DZ Zorčiča.

Za predlagani dnevni red so sicer glasovali poslanci DeSUS, SNS in koalicije z izjemo dveh odsotnih poslancev SDS in enega odsotnega poslanca SMC, proti pa so bili poslanke in poslanci preostalih opozicijskih poslanskih skupin z izjemo enega odsotnega poslanca SD -  kot razlog za nasprotovanje dnevnemu redu so navedli neupoštevanje koalicijsko-opozicijskih razmerij v delovnih telesih. Odsotna sta bila tudi poslanca narodnih skupnosti. 

Janša je glasovanje označil za "absurd na kvadrat". "Predsednik DZ Igor Zorčič je glasoval proti dnevnemu redu redne seje, ki jo vodi. In s tem preprečil obravnavo vrste pomembnih rešitev za ljudi, pa tudi ustavne obtožbe, ki jo je vložila opozicija," je zapisal in dodal ključnik "Butale".

Da je absurd, da Zorčič glasuje proti dnevnemu redu seje, ki jo je sklical, je v izjavi za medije v DZ ocenil tudi vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Kot je dejal, takšnega zapleta ne pomni, pa je že dolgo v parlamentu. Glasov imajo sicer dovolj, vendar pa takšnega zapleta niso pričakovali, je dodal.

Krivec je spomnil, da je bila ključna točka seje ustavna obtožba. "Da glasujejo proti svoji točki, je zame nerazumljivo. Očitno se bojijo glasovanja o predsedniku DZ," je pripomnil. 

Krivec tudi ocenjuje, da takšno spreminjanje delovnega procesa v DZ ni primerno. Po poslovniku DZ morajo o predlogu ustavne obtožbe odločiti najkasneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen. Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so predlog v DZ vložile 2. aprila, tako da je časa za odločanje o tem še do 1. junija.

Janši sicer v delu opozicije med drugim očitajo kršenje več členov ustave in zakonov. Med drugim s tem, da naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covida-19 in da ni naročila vseh cepiv proti covidu-19, ki bi jih lahko. Prav tako mu očitajo pritiske na medije in tožilstvo.

Parlamentarni poslovnik namreč določa, da predsednik republike na zahtevo državnega zbora poda mnenje o predlogu obtožbe predsednika vlade. Če bi bil predlog izglasovan, bi Pahor svoje mnenje lahko predstavil bodisi pisno bodisi ustno. Da bi poslanci Janšo obtožili pred ustavnim sodiščem, pa bi potrebovali večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.

Šarec: Seja o ustavni obtožbi bo

"Zaradi nesprejetja dnevnega reda majske seje DZ ne bo, ker ni bilo dovolj glasov. To ne pomeni, da seje o ustavni obtožbi ne bo. Nasprotno, zahteva za sklic je bila že vložena. Seja o ustavni obtožbi bo!" pa pravi prvak stranke LMŠ Marjan Šarec, ki dodaja: "Čas je za upor, čas je za volitve!" 

Poslanci LMŠ so na Trg republike v znak upora proti obstoječi vladi prinesli 14 stolov, ki simbolizirajo 14 poslanskih mandatov LMŠ, pa so zapisali v stranki. Po 30 letih od izrekla slovenske samostojnosti smo se znašli v položaju, "ko zdaj tisti, ki so Slovenijo osamosvajali, kratijo demokracijo, ne spoštujejo zakonov in se odrekajo temu, kar je prinesla demokracija. Današnje glasovanje o dnevnem redu je pokazalo, da ta vlada nima več večine. Majske seje ne bo, saj ta vlada dela vse, da bi ostala na oblasti, a ne tako, kot je normalno v normalnih demokracijah, da ljudstvo na volitvah presodi, komu bo dalo glas za vodenje države," pravi. 

"Danes nismo potrdili dnevnega reda v opoziciji. Opozicija je glasovala enotno, proti temu, da imamo majsko sejo," je dejal Šarec. To so po njegovih besedah naredili zato, ker niso želeli, da bi na sejah potrjevali zakone, ki so po njegovih besedah na odborih dobili podporo le zato, ker so bile poslankam in poslancem nepovezanih kratene pravice do glasovanja na odborih. "Ker so imele koalicijske poslanke in poslanci nelegitimno večino na odborih, so tudi ti zakoni, o katerih bi danes odločali na seji državnega zbora, za nas nelegitimni," je dejal.

"Zato smo preprečili majsko sejo in zato smo se odločili, da je potreben upor tudi v državnem zboru. Zato smo tudi vsi poslanci stranke LMŠ tu, da pokažemo ljudem, da tudi mi čutimo, da je čas za upor. Ta vlada nima več legitimnosti, skupaj je le še zaradi stolčkov in mi ne bomo mirno gledali in dovolili, da se vleče v nedogled," je dejal. Kot odgovorna opozicija bodo tako, pravijo, naredili vse, da preprečijo sprejemanje nelegitimnih zakonov in da pokažejo ljudem, da "smo z njimi, da nam ni vseeno in da smo resna opozicija". "Ljudje čutijo, da je potreben upor – mi čutimo enako," pa so zapisali na družbenem omrežju.

Šarec je dodal, da so danes že vložili zahtevo za izredno sejo, na kateri bi glasovali o ustavni obtožbi predsednika vlade. "Glasovanje bo priložnost, da se vse poslanke in poslanci pri sebi odločijo, ali podpirajo ta dejanja, ki smo jim danes priča, ali imajo toliko poguma in toliko zavesti do države, da so sposobni iti na volitve," je še dejal. "Za nas so legitimne le volitve, kjer ljudje odločijo, kdo bo vodil našo državo."

Zorčič napoveduje posvet vodij poslanskih skupin

Zorčič medtem po današnji zavrnitvi dnevnega reda redne seje pričakuje obravnavo predvidenih točk na izrednih sejah. Kot je napovedal, bo v zvezi s tem v najkrajšem možnem času sklical posvet vodij poslanskih skupin. Glasovanje po njegovi oceni kaže na zelo tesna razmerja v DZ, a verjame, da je delo ob dogovarjanju mogoče nadaljevati.

Potem se bo treba dogovoriti v zvezi s časovnico, je pojasnil Zorčič. Po njegovem mnenju pri tem ne bi smelo biti presenečenj oz. jih poslovnik DZ ne dopušča, saj da mora biti izredna seja DZ, če jo zahteva najmanj četrtina poslancev, sklicana v najpozneje 15 dneh.

Opozorila, da je glasoval proti dnevnemu redu seje, ki jo je sam sklical, pa je komentiral z besedami: "Glasovanje o dnevnem redu je predvideno v poslovniku. Glas vsakega poslanca, tudi moj, šteje enako." 

Koalicija zahteva izredno sejo z večino točk, ki so bile predvidene za redno

Koalicijske poslanske skupine pa so že vložile zahtevo za sklic izredne seje DZ za obravnavo večine točk, ki so bile uvrščene na dnevni red redne seje, ki pa danes ni bil izglasovan. V predlogu za izredno sejo ni opozicijskih predlogov zakonov in mandatno-volilnih zadev, med katerimi je bil tudi predlog za razrešitev Zorčiča.

Med drugim koalicija na predlagan dnevni red za izredno sejo ni uvrstila predloga novele zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in predloga novele kazenskega zakonika. Na dnevnem redu ni predvidene obravnave skupnega poročila o delu komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leti 2018 in 2019 ter predloga priporočila v zvezi z revizijskim poročilom računskega sodišča glede izvajanja nadzorstvene funkcije Banke Slovenije.

Koalicija v zahtevi za sklic izredne seje predlaga, da kolegij predsednika DZ sprejme sklep o možnosti sodelovanja na seji na daljavo.

Na izredni seji sicer predlagajo obravnavo 21 točk. Poleg tistih, ki so bile predvidene za redno sejo, je uvrščen tudi predlog sprememb odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ. Kolegij predsednika DZ je namreč danes potrdil nov razrez v delovnih telesih, v katerih bo imela poslanska skupina nepovezanih poslancev (NeP) 12 mest. 

V večjem delu opozicije so danes pojasnili, da je bil razlog za današnje glasovanje proti dnevnemu redu redne seje prav to, da so bili na sejo uvrščeni predlogi zakonov, ki so jih delovna telesa potrdila v času, ko v njih niso mogli sodelovati poslanci NeP. Opozicija še vedno opozarja, da razrez v delovnih telesih ni v skladu s koalicijsko-opozicijskimi razmerji.

Oteženo delo DZ

Današnje dogajanje v DZ je znova pokazalo, da je njegovo delovanje oteženo, včasih celo onemogočeno. Nobena stran namreč nima a priori večine, pač pa se mora zanjo potruditi, pravi politolog Miro Haček z ljubljanske fakultete za družbene vede. Opozicija seže nekje do 43, koalicija do 47 glasov.

Ta položaj daje precejšnjo moč zunajkoalicijskim podpornicam vlade, manjšinska poslanca pa potiska v nehvaležno vlogo jezička na tehtnici. Sta pod pritiskom tako z leve kot z desne, kar se bo po njegovem mnenju zagotovo spet pokazalo pri ponovnem glasovanju o razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča. Je pa pričakovano, da koalicija na dnevni red izredne seje DZ tega še ni uvrstila. Manjkata namreč po en poslanec DeSUS in SMC, v trenutni situaciji pa šteje vsak glas, je dejal.