Vlagatelji zakona so na minulem odboru vložili amandmaje na 31 od skupno 59 členov, torej na več kot polovico. A gre pri teh bolj za pravne, terminološke in tehnične izboljšave, ne pa kakšne konkretne vsebinske popravke.
Jutri je sicer pričakovati, da bi spremembe prvič predlagala tudi SDS – neuradno denimo, da bi nižja stopnja davka na najemnine začela veljati z novim letom in ne takoj, torej sredi leta. Tektonskih sprememb v omnibus zakonu pa vsaj zaenkrat ni pričakovati. Je pa pričakovati precej burno razpravo, sindikati napovedujejo celo referendum.
Podpise za referendum bodo zbirale vse sindikalne centrale
Zakaj slovensko gospodarstvo potrebuje interventni zakon, če mu gre dobro kot še nikoli, se pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka sprašujejo sindikati.
"Je pa več kot zgovoren tudi podatek, ki nam ga je posredoval pred kratkim Ajpes o poslovanju gospodarskih družb v letu 2025. Potrdilo se je to, kar tudi sindikati pravimo, da se kapital vedno znova in znova plemeniti," pravi Damijan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90.
Ajpes je v četrtek objavil podatek, da je slovensko gospodarstvo lani ustvarilo 7,3 milijarde evrov čistega dobička, nominalno 13 odstotkov več kot predlani.
"Podatki Ajpesa jasno kažejo, da slovensko gospodarstvo zna ustvarjati rezultate. /../ Je pa treba še malce razmisliti, ker Ajpes zaenkrat še ne razkriva strukture dobička," pravi predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
V preteklih letih so visoke donose ustvarjali predvsem farmacevti, energetika, bančništvo in zavarovalništvo, ostalo gospodarstvo pa da je bolj kot ne šepalo, pravi Lotrič. Poudarja, da bodo od paketa zakonov največ imeli ljudje: "Interventni zakon resnično ni zakon za peščico privilegiranih."
Od njega naj bi imeli več upokojenci, podjetniki, kmetje, našteva Lotrič ... zaradi znižanih davčnih stopenj na hrano v resnici vsi ljudje, pravi.
Cenejšo košarico živil pozdravljajo tudi sindikati, a z zadržkom. "Seveda je to korak v pravo smer, nikakor pa dejansko ne smemo iti po poti Hrvaške, ki je to zadevo že v preteklosti tudi v izvedbeno fazo spravila in kjer nam tudi hrvaški kolegi sindikalisti jasno pravijo, da se je s tega naslova povišala samo marža trgovskim podjetjem," opozarja Volf.
Zakon posega tudi na področje zdravstva, pomisleke so izrazili v združenju zdravstvenih zavodov, kjer ocenjujejo, da omnibus prinaša tveganja za razkroj javnega zdravstva. Zakon med drugim sprošča omejitve dela zunaj matičnega zavoda in prosto razpolaganje s presežki prihodkov koncesionarjev.
"Ljudje, ki se s tem delom zakona ukvarjajo, naslavljajo predvsem to, kar zadnje dni vidimo v medijih – ljudje čakajo pred zdravstvenimi zavodi v vrstah," še dodaja Lotrič.
Po burnem dogajanju ob prvem branju zakona pred pristojnimi odbori se vroče dogajanje, začinjeno s številnimi napovedanimi amandmaji, obeta tudi na ponedeljkovi plenarni seji parlamenta.

SDS med članstvom preverila naslednji korak
Medtem pa se izteka tudi enotedenski rok, ki ga je za usklajevanje konkretnih vsebin koalicijske pogodbe prejšnji torek napovedal Janez Janša.
Pričakovati je s sestanki intenzivne dneve, ki pa potekajo skrbno za zaprtimi vrati. Ob tem pa z desnice, predvsem iz SDS in trojčka okoli NSi, prihajajo tudi pomisleki, ali sploh prevzeti šibko vlado v trenutnih časih, ko grozi kriza in stanje državnih financ ni rožnato. Pri čemer se seveda poraja vprašanje, ali gre za resne premisleke ali bolj za pritisk na jezičke na tehtnici – Demokrate in Resnico?
Ali sestaviti vlado ali se podati na predčasne volitve, je SDS po naših neuradnih informacijah preverila tudi z anketo med širšim članstvom stranke, odločitev pa naj bi bila precej nedvoumna. S tako rekoč plebiscitarno večino naj bi prevladalo mnenje, da se podajo v novo vlado.
Da se vse dela v smeri nove vlade, nakazuje tudi strankarsko dogajanje. Konec tedna naj bi SDS imela izvršni odbor in svet stranke, pričakovali pa naj bi, da bo na mizi tudi dodelana koalicijska pogodba, do katere bi se opredelili.
Konec tedna naj bi na to temo na izvršnem odboru zasedali tudi Demokrati, v soboto pa je svet stranke sklicala še Resnica, kjer naj bi po napovedih Zorana Stevanovića odločali, ali bi prispevali podpise pod potencialno mandatarstvo Janeza Janše.
Ob tem pa so do izhodišč koalicijske pogodbe, ki so precej splošna, kritični v Sindikatu kmetov. Razočarani so, da v njih niti z besedo ni omenjeno kmetijstvo.


























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.