Soglasno so bili sprejeti trije dogovori. Uskladili so se o nadaljevanju postopka za spremembo Ustave RS na področju referendumske zakonodaje, prvaki parlamentarnih strank se bodo zato zavzeli za oblikovanje predloga ustavnega zakona, ki bo sledil sklepu in stališču, sprejetemu na 10. seji DZ. To pomeni, da si bodo glede morebitnih posamičnih razlik pri konkretnih opredelitvah iskreno prizadevali za uskladitev, ki bo omogočala dvotretjinsko podporo poslank in poslancev državnega zbora.
Uskladili so se tudi glede ratifikacije pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji, kjer se bodo voditelji parlamentarnih strank v pričakovanju dogovora glede Ljubljanske banke podružnice Zagreb skladno s Prilogo C Sporazuma o vprašanjih nasledstva zavzeli za pravočasno ratifikacijo pristopne pogodbe južne sosede, da bo ta postala 28. polnopravna članica Evropske unije 1. 7. 2013.
Pahor je po sestanku opozoril, da je slovenska politika dolžna razumeti ogromen pomen tega vprašanja. Po njegovih besedah namreč obstajajo tudi pravna mnenja na ravni EU, da se mora država, če ena od držav članic EU ne ratificira njene pristopne pogodbe, vrniti na začetek pogajalskega procesa. Država, ki pogodbe ne bi ratificirala, bi torej prevzela nase ogromno odgovornost.
"Prijatelje lahko izbiram, sosedov ne, če pa imam prijatelje za sosede, je to velik dosežek vsake zunanje politike. Slovenci in Hrvati smo v zadnjih letih to storili in zdaj gre za to, da to okrepimo. To velikansko zgodovinsko priložnost – ne za to generacijo, za vse generacije obeh narodov – imamo mi danes v naših rokah," je še poudaril, z danes dogovorjenim pa je zadovoljen tudi zunanji minister Karl Erjavec.
Tretji sklep današnjega srečanja pa se nanaša na sprejemanje Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela. Po dogovoru pri predsedniku države se bodo voditelji parlamentarnih strank zavzeli za sprejem zakona o delovnih razmerjih in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela. Zavzemajo se, da bodo v parlamentarni proceduri vloženi le tisti amandmaji na omenjena zakona, ki bodo usklajeni z vsemi socialnimi partnerji.
Že pred sestankom je bilo jasno, da se zbrani ne bodo mogli izogniti niti aktualni politični krizi.
Teh vprašanj so se po Pahorjevem mnenju lotili implicitno in eksplicitno.
Pahor je, kot je dejal, na sestanku opozoril, da kot predsednik republike ne želi posegati v dolžnosti in pravice, ki jih imajo po zakonodaji stranke, da pa s svojim ravnanjem lahko prispeva k temu, da se stranke dogovorijo o političnih vprašanjih, ki so pomembna za državo in o katerih dogovor brez njegovega posredovanja sicer morda ne bi bil mogoč. Strankam je tako, kot je dejal, povedal, da konkretni pogovori o tem, kako rešiti politični krizo, ne sodijo na sestanek s predsednikom države, lahko pa kot predsednik pomaga pri tem, da se stranke o tem vprašanju pogovarjajo.
Stranke so se po besedah Pahorja tudi dogovorile, da se bodo vzdržale izjav, ki bi lahko vzbujale medsebojno nestrpnost in nezaupanje. "Ravnati se je treba tako, da se s svojimi izjavami in dejanji ne žali tistega, ki misli drugače, da se ga ne prizadene, da se v javnosti ljudi ne vznemirja z izjavami ali ravnanji, ki poglabljajo nezaupanje, večajo nestrpnost in morda sovraštvo med njimi," je poudaril predsednik.
Še se bodo pogovarjali
Izkušnja, kot je bila ta, ko so stranke na sestanku, ki ga je sklical, dosegle soglasje o prizadevanju za rešitev za državo pomembnih vprašanj, je po besedah Pahorja "razlog za vnovičen mandat za naslednji krog" pogovorov pri njem. V omenjenem drugem krogu se namerava, kot je dejal, dogovoriti za vsebino naslednjega sestanka in ga nato tudi sklicati.
Pri tem Pahor spet poudarja, da ne želi prekoračiti svojih pooblastil, je pa po njegovi oceni koristno, če kot predsednik republike skliče sestanek, na katerem se obravnavajo vprašanja, ki "olajšujejo življenje ljudi in politične procese v državi".
Prvaki strank s sestankom zadovoljni
Večina prvakov parlamentarnih strank je srečanje s predsednikom republike Borutom Pahorjem ocenila kot zelo pozitivno. Kot so povedali, so se odprto pogovorili o temah, ki so ključne za Slovenijo, ne glede na politično krizo in napetosti med političnimi akterji. Reševanja političnega položaja so se le dotaknili, brez konkretnih zaključkov.
Predsednik SD Igor Lukšič je dejal, da je bil to eden najbolj "poštenih in odprtih sestankov o vseh temah, ki so ključne za Slovenijo". Po njegovih besedah so si marsikaj povedali o težavah, v katerih je država. "Tisti, ki dvomijo v moč predsednikov političnih strank, da se dogovarjajo, so v veliki zmoti," je prepričan Lukšič. Meni, da je sestanek začetek procesa, ki gre v pravo smer, in je dober za državo.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je zadovoljen, ker so se dogovorili za pomembne projekte. Vzdušje na sestanku je bilo po njegovih besedah pozitivno, kot da "ne bi bilo politične krize". Je pa spomnil, da so obravnavali teme, ki so na neki način že usklajene in bi se vzdušje verjetno "hitro spremenilo", če bi odprli teme, kot je denimo sanacija bank. Kot je dejal, so se pogovarjali tudi o tem, kako rešiti politično krizo, vendar konkretno tega ni komentiral. Predsednik države je po njegovih besedah ob tem pokazal "veliko dobre volje".
Erjavec je še pojasnil, da se bodo stranke v opoziciji še pogovarjale o možnosti sestave nove politične večine, ki bi vodila vlado. "Po hodnikih smo imeli nekaj neformalnih pogovorov in dogovor, da bi bilo dobro, da bi tiste stranke, ki ne bodo več podpirale vlade, imele pogovore do prve redne seje DZ," je dejal. O konkretnih rešitvah ni govoril, je pa ponovil, da se DeSUS zavzema za konstruktivno nezaupnico.
Predsednik DL Gregor Virant je sestanek ocenil kot zelo pozitiven. Po njegovem mnenju je pomembno, da predsednik republike v časih politične nestabilnosti igra vlogo stabilizatorja v političnem sistemu. Kot pravi Virant, je Pahor odprl prave in prioritetne teme.
Je pa prvak DL drugače kot večina drugih prvakov strank zagotovil, da razprave o politični krizi na srečanju niso odpirali. V izjavi novinarjem je ponovil stališče DL, ki se zavzema za čimprejšnje predčasne volitve in je pripravljen sodelovati pri vseh pogovorih, ki bodo do njih pripeljali.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je sestanek ocenila kot konstruktiven in miroljuben. Po njenem mnenju so se dogovorili o vseh najpomembnejših točkah, ob čemer verjame, da se bodo dogovorov tudi držali in izpeljali postopke zanje v DZ. Po njenem mnenju jih lahko sprejmejo še v sedanji politični sestavi. So namreč nujno potrebni in vezani na določene roke.
Glede politične krize pa so, pravi, tudi na sestanku "malo potipali, kakšno je ozračje". Vsi se po njenih ocenah zavedajo, da morajo te težave v prihodnosti reševati tudi s pogovori.
Kot je dejala Novakova, večina strank ni za predčasne volitve, se pa zavedajo, da je to ena od realnih možnosti. "Dokler se bomo pogovarjali, kateri so nujno potrebni ukrepi za Slovenijo in jih bomo tudi podpirali, toliko časa bo vlada učinkovita. Če pa se bodo stranke dogovorile, da bodo našle drugega mandatarja in sestavile drugo vlado, imajo to priložnost," je povedala Novakova.
Janša upa, da bodo dogovori vzdržali
Prvak SDS in premier Janez Janša pa je po sestanku povedal, da bomo, v kolikor se bo danes izkazani optimizem udejanjil tudi v praksi, že v kratkem dobili drugačno ustavno določilo glede referendumske zakonodaje, soglasno usklajeno reformo trga dela ter – v kolikor bo prišlo do dogovora glede vprašanja LB – tudi ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe.
Predsednik vlade Janez Janša je še poudaril, da čaka Slovenijo do poletja še vsaj ena zelo zahtevna odločitev v zvezi s spremembo ustave, in to je zapis zlatega fiskalnega pravila, ki je bila lani odložena, "ker so nekateri rekli, da imamo še eno leto časa. To leto je skoraj minilo." Premier Janša je v zvezi s tem še pojasnil, da mora Slovenija do junija izpolniti obvezo, ki jo je sama sebi naložila v ratificiranju o fiskalnem paktu.
Po besedah predsednika vlade so odprta vprašanja, ki so jih na današnjem sestanku tudi zapirali, "del politične krize, vendar so tudi na januarskem sestanku v Vili Podrožnik dosegli nekatera soglasja, ki pa niso dolgo vzdržala." Zato je predsednik vlade poudaril, da "upa, da bo današnje strinjanje vzdržalo do konca marca in bodo vse te "tri orehe strli" in bo tako prihodnost Slovenije nekoliko bolj svetla. Na vprašanje novinarja o konstruktivni nezaupnici pa je predsednik Vlade RS Janez Janša povedal, "da je vsem, ki bi radi vlado zamenjali, že večkrat predlagal, naj jo vložijo, na današnjem sestanku pa za ta korak ni bilo opaziti velike vneme."
KOMENTARJI (2067)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.