Direktor zavoda za transfuzijo: Zdravstveni minister se je očitno odločil, da me odstrani

Minister za zdravje Tomaž Gantar bo v ponedeljek na seji sveta Zavoda RS za transfuzijsko medicino predlagal, da razrešijo direktorja zavoda Igorja Veluščka. Sporno je sklepanje nekaterih pogodb in izplačevanje nagrad za delovno uspešnost. Je pa zdravstveni minister izpostavil tudi služenje na račun prodaje krvne plazme bolnišnicam.

Kot je pojasnil Gantar, zavod plazmo v Sloveniji kupuje od transfuzijskih centrov v Celju in Mariboru, ki za liter zaračunavata 63 evrov, pripravljeno svežo zamrznjeno plazmo pa nato na zavodu prodajajo za 280 evrov na liter. "Gre za zelo dober zaslužek na škodo bolnišnic," je dejal Gantar.

Visoke cene zavoda je ministrstvo ugotovilo tudi pri industrijskih zdravilih, izdelanih iz plazme. Na področju albuminov je zavod za nakup zdravil iz tuje plazme iz podjetja Octapharm v Avstriji plačeval 48 evrov na pakiranje, v Sloveniji pa so ista zdravila nato prodajali po 86,22 evra, je pojasnil Gantar. Za albumine iz slovenske plazme, ki jo v Avstriji za zavod predelajo brezplačno, je zavod zaračunaval dobrih 86 evrov.

Velušček: Cene določata ministrstvo in agencija za zdravila!

Direktor zavoda za transfuzijsko medicino je v odzivu pojasnil, da cene sveže zamrznjene plazme določa ministrstvo za zdravje na podlagi pravilnika in da so prav oni določili ceno 280 evrov. Dodal je še, da so prav oni na zavodu marca letos predlagali, da se cene znižajo. Kot pravi, tudi cene zdravil iz krvi ne določajo sami, ampak javna agencija za zdravila in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "Mi samo skrbimo za to, da se moramo prijavljati na javne razpise. Lani in letos smo v tekmi za multinacionalko v vseh razpisih zmagali. To je potrditev, da so naše cene konkurenčne in so tako nizke, kot jih drug dobavitelj ne bi ponudil," je povedal Velušček.

"Dobički zavoda niso nezakoniti, so pa moralno sporni"

Gantar je na novinarski konferenci dejal, da cene krvne plazme in zdravil iz krvi niso nezakonite, saj to omogočata veljavna pravilnika. "Ne morem reči, da so dobički nezakoniti, so pa moralno sporni," je poudaril minister in dodal, da bodo v enem mesecu oziroma do konca leta spremenili pravilnik o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini ter pravilnik za oblikovanje cen krvi in krvnih komponent.

Na ministrstvu so v nadzoru nad zavodom ugotovili še, da je bilo nekaj pogodb zavoda sklenjenih tako, da bi lahko šlo za izogibanje javnemu razpisu, je na novinarski konferenci povedal Gantar. Ena od takšnih je pogodba z družbo AT Adria, ki naj bi svetovala pri prilagajanju organiziranosti zavoda. Na ministrstvu so ob tem ugotovili, da je bilo zelo malo organizacijskih sprememb, ki bi upravičevale takšno pogodbo. Poleg tega se je osnovna vrednost pogodbe zvišala z 18.000 na 34.000 evrov, za kar je že potreben javni razpis, je dejal.

Sporna je tudi pogodba z družbo za svetovanje pri javnem naročanju Praetor, saj se je osnovna vrednost z 19.500 evrov povečala na 40.608 evrov. "Tudi tu gre za izogibanje javnemu naročilu," meni Gantar.

Naslednja izmed obravnavanih pogodb je pogodba z računalniškim podjetjem DS v vrednosti 78.000 evrov, ki je bila prav tako sklenjena brez ustreznega razpisa. "Preseneča, ker ima ZTM preko deset zaposlenih v službi za informacijsko tehnologijo," je poudaril minister.

Po Gantarjevih besedah so v okviru nadzora posebej pregledali javno naročilo za računalniški program Slovenski transfuzijski enotni informacijski sistem v vrednosti 1,7 milijona evrov. Gre za razpis, ki ga je vodila družba Praetor, na ministrstvu pa so ugotovili več nepravilnosti. Kot je povedal Gantar, med drugim na portalu javnih naročil ni več mogoče preveriti verodostojnosti razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija ni podpisana in žigosana, pogodbi nekatere obvezne priloge niso priložene, bančna garancija pa je v bistveno nižjem odstotku kot običajno.

V upravnem nadzoru je ministrstvo ugotovilo tudi, da zavod za transfuzijsko medicino ni upošteval ukrepov, ki jih je po pregledu za leto 2011 predlagala notranja revizorka družbe. Ti se nanašajo tudi na izplačevanje sredstev za delovno uspešnost.