Interes Slovencev za projekt nacionalne varčevalne sheme je presenetil tudi odgovorne na stanovanjskem skladu. Najpogostejši mesečni varčevalni znesek je 10.000 tolarjev, sledita 20.000 in 30.000 tolarjev. Trije odstotki varčevalcev pa mesečno varčujejo nad 50.000 tolarjev.
Leta 2004, ko bo potekla večina pogodb, bo tako privarčevanih več kot 35 milijard tolarjev s pravico do skoraj 80 milijard dolgoročnih stanovanjskih posojil. To naj bi zadostovalo za nakup 10.000 stanovanj. Ker pa izkušnje preteklih let kažejo, da je že milijarda in pol posojil stanovanjskega sklada, cene stanovanj dvignila za 5 do 10 odstotkov, je strah, da bodo cene čez pet let zelo poskočile, upravičen. Odgovorni na Stanovnajskem skladu so zato predlagali vladi, da jim omogoči aktivnejšo vlogo na stanovanjskem trgu. Predlagali pa so tudi, da bi stanovanjsko varčevanje postalo vsakoletni projekt države. Ponovno naj bi se začel izvajati že v prvih mesecih leta 2000.
