Vlada in sindikati blizu dogovoru

Pogajalci stavkajočega dela sindikatov javnega sektorja in vlade tudi po devetih urah pogajanj še vztrajajo za pogajalsko mizo. Kot je za 24UR ZVEČER povedal vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič, naj bi bili blizu dogovoru.

Zadnjih nekaj ur naj bi prišli na vrsto pogovori o preostalih stavkovnih zahtevah z izjemo prve - odprave plačnih nesorazmerij. Tako naj bi bila v nadaljnjih pogajanjih po neuradnih informacijah med drugim na mizi vprašanja, povezana z napredovanji, plačilom v dežurstvu tudi za ostale poklice v zdravstvu poleg zdravniškega, in plačilu za čas stavke.

Pri odpravi plačnih nesorazmerij obe strani vztrajata vsaka pri svojem. Po prepričanju sindikatov je zadeva "dobljena" in jim po polnoči, s 1. oktobrom pripada izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, kot to določa veljavna kolektivna pogodba. Tega naj ne bi zadržala niti tožba, s katero vlada na sodišču zahteva razvezo od obveznosti omenjenega izplačila v rokih, kot so sedaj določeni.

Vlada bo razveljavila kolektivno pogodbo

Vlada je sicer danes že sklenila razveljaviti kolektivno pogodbo za javni sektor. Sindikatom javnega sektorja pa bo zdaj ponudila v podpis novo pogodbo, s katero po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs v oteženih finančnih razmerah spreminjajo dinamiko odprave plačnih nesorazmerij, ohranjajo pa plačne razrede, ki so bili dogovorjeni.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica, so v torek vsem 29 reprezentativnim sindikatom predstavili ukrepe, ki jih ima vlada na voljo. Ti pa so sprejem interventnega zakona, ki je že bil sprejet in ki "določa elemente nepovišanja plač v javnem sektorju v letu 2011", ali odpoved kolektivne pogodbe za javni sektor in ostalih kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev s ponudbo nove kolektivne pogodbe, ki jo bo vlada v oteženih finančnih razmerah sposobna uveljavljati.

Vlada je ministrstvu za javno upravo naložila pripravo nove kolektivne pogodbe, v kateri spremeni 50. člen in določi, da se tretja in četrta četrtina plačnih nesorazmerij odpravi v dveh zaporednih letih po letu, ko bo gospodarska rast presegla tri odstotke. "Z odpovedjo kolektivnih pogodb, ki sicer veljajo še šest mesecev, imamo torej s socialnimi partnerji čas v šestih mesecih skleniti tako kolektivno pogodbo," je pojasnila ministrica in dodala, da bo vlada v nasprotnem primeru plače uredila z zakonom.

Kot poudarja Pavlinič Krebsova, je vlada s tem ukrepom čakala do zadnjega dne, s ponujeno kolektivno pogodbo pa v celoti ohranjajo doseženo plačno reformo, tj. plačne razrede, kot so jih javni uslužbenci dosegli na podlagi veljavne kolektivne pogodbe. Pri tem se spreminja zgolj dinamika, ki se po njenih besedah prilagaja spremenjenim okoliščinam.

Stavko čutijo predvsem na mejnih prehodih

Danes je za del javnega sektorja že četrti stavkovni dan. Še najbolj je bilo stavko čutiti na mejnih prehodih, kjer so nastajale kolone. Glede na sredino odločitev stavkovnega odbora naj bi se čakalne dobe na mejnih prehodih za tovorna vozila zdaj zmanjšale.

A če pogajanja z vladno stranjo ne bodo stekla, vnovične zaostritve na mejah ne izključujejo. Prav tako so zaostritev napovedali policisti in zaposleni na upravnih enotah. V skladu s sklepom stavkovnega odbora naj bi stavko zaostrili tudi v zdravstvu.

V uri in pol 93 kontrol

''Naši policisti v okviru rednih nalog izvajajo temeljitejše kontrole vozil in voznikov,'' je za 24ur.com povedal sekretar Sindikata policistov Slovenije Franci Frantar. Tako so na primer samo na območju Celja v uri in pol izvedli 93 kontrol, pri tem pa izrekli toliko opozoril, da bi v primeru, če bi šlo za kazni pobrali za 9300 evrov. Tovrstne kontrole pa policisti po Frantarjevih navedbah izvajajo po vsej Sloveniji. Trenutno tovrstna kontrola poteka v Videžu na Primorskem, kjer je zaradi tega nastal kilometrski zastoj. Vztrajajo pa tudi na mejnih prehodih.

Glede povabila na današnja pogajanja je Frantar dejal, da se jih bodo vsekakor udeležili. Po njegovih besedah so ta pogajanja pričakovali že veliko prej. ''Ne vemo, kakšen bo rezultat, vendar smo od vlade pričakovali, da se bodo ta pogajanja začela že prej. Od vlade pričakujemo, da bo začela razmišljati v tej smeri, da se mora tudi sindikatom bolj približati, kot se je doslej,'' je povedal Frantar.

Če pogajanja ne bodo uspešna, pa so policisti pripravljeni stavkati še dolgo. ''Kar se tiče Sindikata policistov Slovenije smo pripravljeni stavkati tudi do novega leta, če je treba, lahko pa še dlje. Odločeni smo, da bomo vztrajali, volje imamo dovolj, naši člani pa so dovolj slabe volje, da imajo dovolj motivacije,'' še pravi sekretar sindikata. Ob tem upajo, da bodo vztrajali tudi drugi sindikati in dali vladi jasno sporočilo, da je treba tem pogajanjem pristopiti resno.

'Najmanj, kar potrebujemo, je namerna destabilizacija'

Gospodarstvo je nad stavko v javnem sektorju, ki je sicer legitimna pravica, ogorčeno. V Gospodarski zbornici Slovenije so prepričani, da je ''najmanj, kar v tem trenutku potrebujemo, namerna destabilizacija gospodarstva in celotne družbe''.

''Čas je, da vsi, zlasti pa sindikati javnega in zasebnega sektorja, spregledajo, kakšno je naše realno ekonomsko stanje. Tudi zaradi naše majhnosti imamo vse možnosti premostiti krizo ter izboljšati konkurenčni položaj gospodarstva in države. Ključ do tega, da bomo uspeli ne le preseči krizo, ampak tudi ohraniti trenutni standard, je več konsenza in sinergije, več ustvarjalnega znanja vseh zaposlenih in vodilnih v javnem ter zasebnem sektorju,'' je v sporočilu za javnost zapisal predsednik GZS Stojan Binder.

Nakazano možnost strnitve vrst sindikatov javnega in zasebnega sektorja, ki jo odkrito podpira predsednik Pergama Dušan Rebolj z izjavo, da ''po njegovem mnenju prihaja čas, ko bodo morali vsi sindikati nastopiti skupaj'', gospodarstvo razume kot nepotrebno izzivanje, ne pa kot resno in odgovorno ravnanje, menijo v GZS.

''Zato računamo na to, da bodo sindikati gospodarskih dejavnosti presodili o posledicah morebitne pridružitve splošni stavki na konkurenčnost njihovih panog. Zaostrovanje stavke, podpihovanje javnosti, hujskanje in lahkomiselno pozivanje k dolgotrajni stavki lahko privedejo do posledic takih razsežnosti, kot si jih danes še ne predstavljamo,'' je zapisal Binder.

Na GZS ponovno pozivajo tako vlado kot sindikate javnega sektorja k strpnemu dialogu. Hkrati pozivajo vse sindikate, tudi sindikate gospodarskih dejavnosti, k razsodnemu in preudarnemu ravnanju, ki ne bo škodovalo gospodarstvu in ratingu Slovenije.

Tudi Radićeva nezadovoljna s stavko

Posebne ocene, kolikšno škodo stavka javnega sektorja povzroča gospodarstvu, ministrica za gospodarstvo Darja Radić nima, pravi pa, da imajo precejšnjo neposredno škodo avtoprevozniki, posredno pa vsi dobavitelji, ki izvažajo in zaradi morebitnih nerednih dobav tvegajo, da bodo posle izgubili.

"Gospodarstvo je tisto, od katerega vsi živimo. Če bo gospodarstvu šlo, bomo vsi dobro živeli. Če mu ne bo, ne bomo imeli za zagotavljanje osnovnih pravic," je opozorila ministrica.