Bodo trpeli tudi pošteni direktorji?

Vlada je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, predlog za začasno zadržanje izvrševanja ter predlog za takojšnjo obravnavo zahteve in predloga za začasno zadržanje izvrševanja, "ker bi sicer lahko prišlo do težko popravljivih škodljivih posledic".

Na vladi so po posvetovanju s predstavniki ministrstev za pravosodje in gospodarstvo, davčne uprave, agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) in vrhovnega sodišča namreč ugotovili, da v določenem delu ne bo mogoče izvajati novele, ki je sicer začela veljati 29. novembra.

Nezmožnost izvajanja zakona v praksi ima lahko težko popravljive škodljive posledice za podjetniško pobudo in posledično razvoj slovenskega gospodarstva, opozarjajo na vladi. Po eni strani naj bi iz zakona izhajala javna korist, ki je v zaščiti interesa upnikov in delavcev za plačilo njihovih terjatev, ki pa po vladnem mnenju zaradi izvrševanja novele ne bodo bolje poplačani, kot bi bili, če ne bi bilo takšne ureditve.

Po drugi strani je sprejeta ureditev tako skrajna, da bi lahko upočasnila ali celo ustavila gospodarski razvoj Slovenije, so prepričani. Menijo, da je navedena javna korist zanemarljivo majhna v primerjavi z resnimi in obsežnimi negativnimi posledicami za večino poštenih podjetnikov, poslovodij in članov organov nadzora ter posledično za slovensko gospodarstvo.

Vlada: Ne bo prepovedi samo za slabe direktorje

Novela, ki jo je državni zbor na predlog poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS) po vetu državnega sveta znova sprejel 2. novembra, prepoveduje ustanavljanje, vodenje ali nadziranje družb osebam, ki so člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, razen če v nepravdnem postopku dokažejo, da so v takšni družbi ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Omejitev bo tudi za osebe, ki so bile na omenjenih funkcijah do dve leti pred začetkom insolvenčnega postopka.

Obenem sodišče takšni osebi po uradni dolžnosti odvzame pooblastilo za vodenje poslov oziroma jo odpokliče z mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer opravlja funkcije. Omejitve in ukrepi sodišča bodo prenehali po 10 letih od končanja insolvenčnega postopka, zaradi katerega so bili uvedeni.

Na vladi opozarjajo, da novela ne določa prepovedi in omejitev le za tiste člane poslovodstva ali organa nadzora, ki jih javnost dojema kot "slabe direktorje" oziroma člane uprav in organov nadzora, ki so s svojim poslovanjem morebiti povzročili stečaje gospodarskih družb, ampak da veljajo omejitve tudi za tiste, ki so jih gospodarske okoliščine objektivno prisilile v postopke zaradi insolventnosti, ki bodo morali naknadno dokazovati, da "niso krivi, prepoved opravljanja poklica pa bo takrat že določen čas delovala, njim pa nastajala škoda".

Po oceni vlade so določbe v nasprotju z ustavo v delu, kjer opredeljuje načelo pravne države, zagotavlja enako varstvo pravic, pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne izbire dejavnosti oziroma poklica in ureja svobodno gospodarsko pobudo. Glede svobodne gospodarske pobude opozarjajo, da se lahko zgodi, da se gospodarstveniki ne bodo odločali za prevzem vodenja podjetij, saj je možnost, da v primeru neuspešnega vodenja ne bodo mogli opravljati funkcije poslovodenja oziroma funkcije člana organa nadzora v kateri koli drugi družbi oziroma ustanovitev lastne družbe ali družbeništvo.

Pojavljajo se tudi vprašanja, kako bo v skladu z zakonom potekal nepravdni postopek in vprašanje dokazovanja skrbnega ravnanja in vprašanje vključevanja izvedencev v takšen postopek, pravijo na vladi in opozarjajo tudi na zelo dolgo obdobje omejevanja in prepovedi. Menijo tudi, da novele ne bo mogoče izvajati brez noveliranja zakona o sodnem registru, česar pa ni mogoče izvesti pravočasno. Težave pri izvajanju novele se nanašajo med drugim tudi na preverjanje podatkov glede omejitev, kar bi podaljšalo postopek za registracijo gospodarske družbe, na dodatne obveznosti strank v zvezi s predložitvijo listin, zadržanje izvajanja zakona s strani drugih subjektov in prekinitve postopka na sodišču.