'Povzročili bi katastrofo'

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je danes odzval na kritične besede ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ki je včeraj dejal, da zavod ne more biti le računovodski servis. Minister namreč meni, da mora sam zavod storiti nekaj za zmanjšanje primanjkljaja v zdravstveni blagajni. Spomnimo, da je zavod sporočil, da bodo predvidoma v sredini aprila ostali brez prostih likvidnostnih sredstev.

'Sprejem ukrepov zlasti v pristojnosti države'

Zavod pa Miklavčiču odgovarja: privarčevali smo že 210 milijonov evrov, prav tako smo podali številne predloge, ki bi pomagali pri razrešitvi nastalih razmer. Sprejem navedenih ukrepov pa je zlasti v pristojnosti države, opozarjajo.

Varčevanje pri plačah zdravstvenih delavcev?

Med predlogi zavoda so tudi naslednji (Varčevalne predloge je komentiral predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin.):

– zamrznitev povišanja plač zaposlenim v zdravstvu in/ali njihov zamik na obdobje, ki bo (finančno) omogočal dvig plač;

Kuštrin: "Če želijo zamrzniti plače v zdravstvu, potem jih morajo zamrzniti celemu javnemu sektorju. Zakon o sistemu plač namreč velja za vse javne uslužbence. Pridobiti bodo morali konsenz vseh sindikatov javnega sektorja ali pa bodo morali sprejeti interventni zakon."

– restriktivna politika zaposlovanja v zdravstvu (bolnišnice) – trenutno število zaposlenih pri izvajalcih praviloma presega število priznanih in plačanih s strani ZZZS;

Kuštrin: "Zdravnikov primanjkuje. Primarni nivo je praktično pred kadrovskim bankrotom. Takšna kadrovska politika bi na dolgi rok povzročila katastrofo."

– reorganizacija in optimizacija dežurne službe v zdravstvu glede na potrebe državljanov, vključno z nagrajevanjem in odpravo trenutne prakse, ko plačila nedeljskega dežurstva v zdravstvenih domovih bistveno presegajo minimalno mesečno plačo v Sloveniji, plačila nedeljskega dežurstva v bolnišnicah pa so skorajda enkrat višja;

Kuštrin: "Tako v bolnišnicah kot v zdravstvenih domovih je izplačilo za dežurstvo enako za dva zdravnika, ki sta dosegla enak plačni razred. Ker dežurstvo ni več plačano kot dežurstvo, ampak kot delo preko polnega delovnega časa. Praktično gre za nadurno delo in dodatki za nadurno delo so v procentih enaki za vse javne uslužbence. Obstaja le dodatek za delo preko polnega delovnega časa, dodatek za nočno delo, nedeljo in praznik. Potem se bodo morali ti dodatki uskladiti z vsemi v javnem sektorju."

– omejitev izplačil (vseh ali pa določenih) nadur v zdravstvu (več kot 10 odstotkov vseh sredstev za plače v zdravstvu se izplača v obliki nadur);

Kuštrin: "Če mislijo, da je dežurnih zdravnikov preveč, potem naj zmanjšajo njihovo število. Toda, morali bodo tudi prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Mi, zdravniki, nimamo nič s tem. Nas razporedijo in mi moramo delati. Isto je z nadurami. Nam ukažejo, mi delamo. Če pa so to od nas zahtevali brez potrebe, potem je vprašanje, kakšen je to predstojnik, ki predpiše nadure. Če bomo zdravniki začeli delati po 40 ur na teden, potem se bo sistem ustavil. To lahko naredijo, samo si ne upajo, ker vedo, da bi to pomenilo blokado zdravstvenega sistema."

– odprava plačne uravnilovke pri nagrajevanju zdravstvenih delavcev in uveljavitev nagrajevanja zdravnikov (in drugega zdravstvenega osebja) po načelu učinkovitosti in kakovosti.

Kuštrin: "To so spet velike teorije, od katerih ni nič. Mi smo v javnem sektorju, torej bo to veljalo za celotni javni sektor. Ali pa naj nas izločijo iz javnega sektorja in naredijo avtonomen sistem. Ampak to ni odločitev Fakina. Vlada mora spremeniti sistem in šele nato se lahko pogovarjamo."

'Potrebni so tudi novi finančni viri'

"Obenem ZZZS ocenjuje, da je potrebno zagotoviti finančno poslovanje ZZZS na takšni ravni, ki bo dolgoročno omogočalo sprotno uvajanje novih metod zdravljenja, zdravil in tehnologij skladno z napredkom medicine in farmacije, kar pomeni letno rast odhodkov ZZZS za dodatnih 25–50 milijonov evrov. Glede na dejstvo, da v Sloveniji namenjamo za zdravstvo glede na povprečje EU manj javnih sredstev oziroma manj celokupnih sredstev za zdravstvo oziroma manj kot to predvideva koalicijska pogodba (9 odstotkov bruto domačega proizvoda), na ZZZS ocenjujemo, da je potrebno istočasno zagotoviti za zdravstvo dodatne, nove finančne vire, na primer na naslednje možne načine: zagotoviti večjo stopnjo solidarnosti in pravičnosti pri plačevanju prispevkov, tako da se razširijo osnove, od katerih se plačujejo prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi na podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, sejnine ipd., ter da se določijo realnejše osnove za plačevanje prispevkov za samostojne zavezance; oprostitev ali znižanje stopnje DDV za zdravila in medicinske pripomočke; uvedba zdravstvenega evra od trošarin na tobak in alkohol; razbremenitev ZZZS finančnih bremen, ki so posledica nesistemskih odločitev iz preteklosti (financiranje izobraževanja pripravnikov in sekundarijev, pravica brezposlenih do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela …)," so za 24ur.com povedali na zavodu in znova dodali, da je sprejem navedenih ukrepov zlasti v pristojnosti države.

Privarčevali 210 milijonov evrov, kljub temu težave

Zavod še naprej opozarja, da so storili vse, kar je v njihovi moči in pristojnosti, da se rešijo iz rdečih številk. Zdaj je na vrsti država, opozarjajo. Predstavniki zavoda so danes za 24ur.com pojasnili, da polni učinek varčevalnih ukrepov, ki so jih sprejeli v lanskem in letošnjem letu, znaša na letni ravni več kot 210 milijonov evrov. "V takšnem obsegu so odhodki ZZZS na letni ravni nižji zaradi sprejetih ukrepov, zato se ZZZS v letu 2009 ni zadolževal oziroma se ni soočil z likvidnostnimi težavami. Takšnih 10–15 odstotnih prihrankov oziroma rezerv v zdravstvenem sistemu ni ZZZS realiziral še nikoli v svoji 18-letni zgodovini ob dejstvu, da se zakonsko določene pravice zavarovanih oseb niso zmanjšale, ob enaki prispevni stopnji za zdravstvo in ob enakem oziroma celo nekoliko večjem obsegu programa zdravstvenih storitev," so razložili. 

'Gre za izjemen uspeh'

Da bi zavod potrdil, da gre res za "izjemen, zgodovinsko velik obseg racionalizacije", so navedli tudi primerjavo njihovega dela in dela, ko je zavod vodil Miklavčič. "Kumulativni dolg ZZZS, ki ga je v letu 2004, ko je bil generalni direktor ZZZS Borut Miklavčič, pokril proračun Republike Slovenije, je znašal 119,55 milijona evrov, kar je dvakrat manj kot znašajo ukrepi, ki jih je sprejel ZZZS v letu 2009 in 2010. Sanacijski ukrepi, ki jih je ZZZS sprejel v letu 2003 in 2004 pod vodstvom Boruta Miklavčiča pa so bili za najmanj petkrat manjši kot ukrepi racionalizacije v letu 2009 in 2010. Ti racionalizacijski ukrepi so zajeti v skupno 27 točk, ki jih v prilogi tudi natančno opisujemo," poudarjajo predstavniki zavoda in s tem odgovarjajo Miklavčiču na njegove besede, da je leta 2003, ko je prevzel vodenje zdravstvene zavarovalnice, ta prav tako imela izgubo, s sanacijskim načrtom pa je zavarovalnico potegnil iz rdečih številk.

Na zavodu potrjujejo ministrove besede, da je sam upravnemu odboru že predstavil 17 točk, kje je zavod in kaj lahko naredi. Toda v isti sapi dodajajo, da jih je minister predlagal v ustni obliki v pogovoru z upravnim odborom in strokovno službo ZZZS ob nastopu svojega mandata. "V zvezi s temi ukrepi poudarjamo, da jih ZZZS ni prejel v pisni obliki niti v obliki finančne kalkulacije," so kritični na zavodu.

Projekcije so črne

V zavodu tako zatrjujejo, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, prav tako so privarčevali, kolikor se je pač dalo (več kot 210 milijonov evrov, op. p.). Glede na to, da bo v letošnjem letu primanjkljaj znašal 115 in v naslednjem kar 200 milijonov evrov, se zavod sprašuje, na katerih področjih lahko še prihranijo kak evro. Za primerjavo: celotni odhodki ZZZS za nadomestila plače med bolniškim staležem so v letu 2009 znašali 201 milijon evrov, s katerimi so zagotavili socialno varnost zavarovancem na bolniški, so nam razložili.

Novi plačni sistem v zdravstvu, finančna kriza ...

Zakaj zavod opozarja, da je nujno že čim prej v letošnjem letu načrtovati in izvesti ustrezne sistemske spremembe zlasti na ravni države, ki bodo omogočile dolgoročno finančno vzdržnost sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja? "Dokončna uveljavitev novega plačnega sistema v zdravstvu (1. oktobra 2010 in 1. marca 2011) in posledice finančne krize po projekciji do leta 2011 kažejo, da bo ZZZS posloval s primanjkljajem, ki bo zahteval tudi zadolžitev, kar pa po sklepu skupščine ZZZS in programu stabilnosti Vlade Republike Slovenije do leta 2013 ni možno. Poleg tega zadolževanje pomeni vnaprejšnjo porabo sredstev, ki jih bo potrebno tudi vrniti – in to tako, da bo moral v prihodnosti ZZZS realizirati tolikšne presežke, da bo z njimi lahko poplačal dolg, vključno z obrestmi. To pa glede na projekcije do leta 2013 ni realno," so za 24ur.com razložili na zavodu.

Preveliko varčevanje – nezadovoljni ljudje

Opozarjajo tudi, da bi osredotočenje in prednostno uresničevanje zgolj uravnoteženega in preglednega finančnega poslovanja negativno vplivalo na druge zastavljene cilje. Trpela bi npr. zdravstvena varnost in zadovoljstvo zavarovanih oseb, ozaveščenost in skrb za zdravje, dostopnost do zdravstvenih storitev in drugo. "Zato je utemeljeno pričakovanje, da se prav zaradi kriznih razmer poleg varčevanja v času krize in preprečevanja zadolževanja, uravnoteženo uresničujejo tudi ostali temeljni cilji (nekatere smo že zgoraj navedli, op. p.) in ukrepi, ki so pomembni z vidika blaženja socialnih posledic krize oz. za zagotavljanje primerne ravni zdravstvene in z njo povezane socialne varnosti v državi, ustreznega dostopa do storitev idr. – s tem pa tudi večjega zadovoljstva ljudi s sistemom zdravstvenega zavarovanja. Preveliko varčevanje bi lahko vodilo do prehudih motenj v delovanju sistema, s tem pa tudi do večjih nezadovoljstev z njim," kritično opozarjajo.